Page 130 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 130
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Test, NIHSS…National Institutes of Health Stroke Scale, FIM… Functional
Independence Measure, SIS… The Stroke Impact Scale, WBS… Wong-Baker
Faces Scale, GDS-15… Geriatric Depression Scale, MAS… Modified Ashworth
Scale, FMA… Fugl-Meyer Assessment
Izbrane študije za pregled literature (tabela 1) so raziskovale različne učinke
OST na osebe po možganski kapi. Brunner in sod. (2012) ter Dromerick in sod.
(2009) so primerjali OST s tradicionalno obravnavo in s terapijami na poudar-
ku soročnega izvajanja aktivnosti. Dromerick in sodelavci (2009) so dodatno
preverjali še razliko med odmerkom terapij. Sawaki in sod. (2014) ter Stock
in sod. (2017) so primerjali učinek OST v akutni in kronični fazi po možgan-
ski kapi. Učinek OST na osebe po možganski kapi so primerjali Kim in sod.
(2018), Kitago in sod. (2013) ter Thrane in sod. (2014), medtem ko so učinek
OST na kakovost življenja primerjali Kelly in sod. (2018). Kagawa in sod. (2013)
so primerjali učinek OST na spastičnost paretičnega zgornjega uda. Massie
in sod. (2009) pa so poročali o učinku OST na kinematične spremenljivke in
kompenzatorne vzorce gibanja. O učinku OST na spremembe v rami so po-
ročali Hansen in sod. (2018).
Razprava
Na podlagi analize člankov smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna
vprašanja, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.
R1: Kakšen vpliv ima OST na osebe po možganski kapi?
Izboljšane motorične spretnosti, osebam po možganski kapi omogočajo, da
izvajajo osnovne dnevne aktivnosti hitreje. Izboljšana funkcija rame vpliva
na izboljšanje spretnosti, kot so prijemanje, seganje in manipuliranje. To ose-
bi olajša opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Z omejevanjem spodbujajoča
terapija ima torej vpliv na izboljšanje motoričnih spretnosti, povečan obseg
giba, izboljšanje funkcije rame, izboljšanje fine in grobe motorike, izboljšanje
povprečnega časa gibanja in časa, potrebnega za izvedbo nalog, boljšo sta-
bilnost gibanja, zmanjšano spastičnost, bolj gladko gibanje ter boljšo mišično
moč. Osebe pogosteje uporabljajo paretični ud pri vsakdanjih aktivnostih.
R2: Ali je OST bolj učinkovita v akutni ali kronični fazi po možganski kapi?
Če sklepamo iz štirih študij, ki so preverjale v katerem obdobju po možganski
kapi je OST bolj učinkovita, lahko zaključimo, da je OST bolj učinkovita
v akutni fazi po možganski kapi, saj so v tej fazi osebe okrevale hitreje kot
osebe v pozni fazi po možganski kapi. OST podana v akutni fazi po možganski
kapi lahko prepreči pojav »priučene neuporabe« in razvoj kompenzacijskih
vzorcev gibanja.
128
Independence Measure, SIS… The Stroke Impact Scale, WBS… Wong-Baker
Faces Scale, GDS-15… Geriatric Depression Scale, MAS… Modified Ashworth
Scale, FMA… Fugl-Meyer Assessment
Izbrane študije za pregled literature (tabela 1) so raziskovale različne učinke
OST na osebe po možganski kapi. Brunner in sod. (2012) ter Dromerick in sod.
(2009) so primerjali OST s tradicionalno obravnavo in s terapijami na poudar-
ku soročnega izvajanja aktivnosti. Dromerick in sodelavci (2009) so dodatno
preverjali še razliko med odmerkom terapij. Sawaki in sod. (2014) ter Stock
in sod. (2017) so primerjali učinek OST v akutni in kronični fazi po možgan-
ski kapi. Učinek OST na osebe po možganski kapi so primerjali Kim in sod.
(2018), Kitago in sod. (2013) ter Thrane in sod. (2014), medtem ko so učinek
OST na kakovost življenja primerjali Kelly in sod. (2018). Kagawa in sod. (2013)
so primerjali učinek OST na spastičnost paretičnega zgornjega uda. Massie
in sod. (2009) pa so poročali o učinku OST na kinematične spremenljivke in
kompenzatorne vzorce gibanja. O učinku OST na spremembe v rami so po-
ročali Hansen in sod. (2018).
Razprava
Na podlagi analize člankov smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna
vprašanja, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.
R1: Kakšen vpliv ima OST na osebe po možganski kapi?
Izboljšane motorične spretnosti, osebam po možganski kapi omogočajo, da
izvajajo osnovne dnevne aktivnosti hitreje. Izboljšana funkcija rame vpliva
na izboljšanje spretnosti, kot so prijemanje, seganje in manipuliranje. To ose-
bi olajša opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Z omejevanjem spodbujajoča
terapija ima torej vpliv na izboljšanje motoričnih spretnosti, povečan obseg
giba, izboljšanje funkcije rame, izboljšanje fine in grobe motorike, izboljšanje
povprečnega časa gibanja in časa, potrebnega za izvedbo nalog, boljšo sta-
bilnost gibanja, zmanjšano spastičnost, bolj gladko gibanje ter boljšo mišično
moč. Osebe pogosteje uporabljajo paretični ud pri vsakdanjih aktivnostih.
R2: Ali je OST bolj učinkovita v akutni ali kronični fazi po možganski kapi?
Če sklepamo iz štirih študij, ki so preverjale v katerem obdobju po možganski
kapi je OST bolj učinkovita, lahko zaključimo, da je OST bolj učinkovita
v akutni fazi po možganski kapi, saj so v tej fazi osebe okrevale hitreje kot
osebe v pozni fazi po možganski kapi. OST podana v akutni fazi po možganski
kapi lahko prepreči pojav »priučene neuporabe« in razvoj kompenzacijskih
vzorcev gibanja.
128
