Page 127 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 127
Učinek z omejevanjem spodbujajoče
terapije na osebe po možganski kapi
Ilirjana Kuliqi, Katarina Galof
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Katedra za delovno terapijo,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
ilirjana.kuliqi@gmail.com, katarina.galof@zf.uni-lj.si
Povzetek
Uvod: Možganska kap je svetovni problem in eden izmed glavnih vzrokov invalidnos-
ti. Ena izmed posledic možganske kapi, ki ovira predvsem opravljanje vsakodnevnih ak-
tivnosti, je zmanjšana funkcija zgornjega uda. Da bi zmanjšali odvisnost oseb po mož-
ganski kapi od tuje pomoči in z njimi povezanimi stroški zdravljenja ter rehabilitacije, se
izvaja veliko raziskav na tem področju. Metode: Uporabili smo pregled literature iz ele-
ktronskih bibliografskih baz podatkov – Google učenjak, COBISS in DiKUL s ključnimi
besedami, kot so: z omejevanjem spodbujajoča terapija, možganska kap, rehabilitacija,
delovna terapija. Rezultati: Izločanje člankov je potekalo s pomočjo PRISMA diagrama in
upoštevanja vključitvenih kriterijev. Na podlagi opravljenega pregleda literature smo v
končni pregled literature uvrstili 11 člankov. Razprava: Z omejevanjem spodbujajoča tera-
pija je ena izmed redkih terapij, ki dokazano vpliva na motorične spretnosti in izboljšano
kakovost življenja. Terapija je bolj učinkovita, če z njo pričnemo v zgodnji fazi po mož-
ganski kapi. Lahko je bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami zaradi svojih last-
nosti (intenzivnost, v funkcijo usmerjene aktivnosti, vaje z meritvami, omejitev zdravega
zgornjega uda). Slabosti terapije so, da oseba po možganski kapi ves čas potrebuje na-
dzor (do šest ur na dan), zaradi intenzivnosti lahko terapija povzroča utrujenost, boleči-
no in depresijo.
Ključne besede: rehabilitacija, zmanjšana funkcija zgornjega uda, delovna terapija
Uvod
Možganska kap je svetovni problem in eden izmed glavnih vzrokov invalid-
nosti (Albert 2012; WHO 2011, cit. po Corbetta et al., 2015). Po daljšem obd-
obju po možganski kapi je 74 % oseb odvisnih od tuje pomoči na področ-
ju dnevnih aktivnosti, kot so hranjenje, skrb za osebno higieno in mobilnost
(Miller 2010, cit. po Corbetta et al., 2015). Možganska kap je resna možgan-
ska okvara, ki pušča težke zdravstvene težave ter socialno-ekonomske posl-
edice, ki lahko prizadenejo vso družino. Ena izmed posledic možganske kapi,
ki ovira predvsem opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, je zmanjšana funkcija
zgornjega uda (Kotnik in Goljar, 2013). Razlog možganske kapi je pomanjkan-
terapije na osebe po možganski kapi
Ilirjana Kuliqi, Katarina Galof
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta, Katedra za delovno terapijo,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
ilirjana.kuliqi@gmail.com, katarina.galof@zf.uni-lj.si
Povzetek
Uvod: Možganska kap je svetovni problem in eden izmed glavnih vzrokov invalidnos-
ti. Ena izmed posledic možganske kapi, ki ovira predvsem opravljanje vsakodnevnih ak-
tivnosti, je zmanjšana funkcija zgornjega uda. Da bi zmanjšali odvisnost oseb po mož-
ganski kapi od tuje pomoči in z njimi povezanimi stroški zdravljenja ter rehabilitacije, se
izvaja veliko raziskav na tem področju. Metode: Uporabili smo pregled literature iz ele-
ktronskih bibliografskih baz podatkov – Google učenjak, COBISS in DiKUL s ključnimi
besedami, kot so: z omejevanjem spodbujajoča terapija, možganska kap, rehabilitacija,
delovna terapija. Rezultati: Izločanje člankov je potekalo s pomočjo PRISMA diagrama in
upoštevanja vključitvenih kriterijev. Na podlagi opravljenega pregleda literature smo v
končni pregled literature uvrstili 11 člankov. Razprava: Z omejevanjem spodbujajoča tera-
pija je ena izmed redkih terapij, ki dokazano vpliva na motorične spretnosti in izboljšano
kakovost življenja. Terapija je bolj učinkovita, če z njo pričnemo v zgodnji fazi po mož-
ganski kapi. Lahko je bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami zaradi svojih last-
nosti (intenzivnost, v funkcijo usmerjene aktivnosti, vaje z meritvami, omejitev zdravega
zgornjega uda). Slabosti terapije so, da oseba po možganski kapi ves čas potrebuje na-
dzor (do šest ur na dan), zaradi intenzivnosti lahko terapija povzroča utrujenost, boleči-
no in depresijo.
Ključne besede: rehabilitacija, zmanjšana funkcija zgornjega uda, delovna terapija
Uvod
Možganska kap je svetovni problem in eden izmed glavnih vzrokov invalid-
nosti (Albert 2012; WHO 2011, cit. po Corbetta et al., 2015). Po daljšem obd-
obju po možganski kapi je 74 % oseb odvisnih od tuje pomoči na področ-
ju dnevnih aktivnosti, kot so hranjenje, skrb za osebno higieno in mobilnost
(Miller 2010, cit. po Corbetta et al., 2015). Možganska kap je resna možgan-
ska okvara, ki pušča težke zdravstvene težave ter socialno-ekonomske posl-
edice, ki lahko prizadenejo vso družino. Ena izmed posledic možganske kapi,
ki ovira predvsem opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, je zmanjšana funkcija
zgornjega uda (Kotnik in Goljar, 2013). Razlog možganske kapi je pomanjkan-
