Page 131 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 131
Ali je OST bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami? ilirjana kuliqi, katarina galof
OST je lahko bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami zaradi svojih
lastnosti. Kot navajajo Dromerick in sod. (2009) sta lahko tako OST kot tradi-
cionalna terapija pri osebah po možganski kapi enako učinkoviti, če podamo
enako število obravnav.
R4: Kakšne so slabosti uporabe OST oziroma kontraindikacije?
Kitago in sodelavci (2013) so opazili pretirano fleksijo in abdukcijo rame, el-
evacijo rame, fleksijo trupa in ekstenzijo komolca pri izvajanju različnih ak-
tivnosti. Kontraindikacije zaradi prenapornih terapij z OST se lahko kažejo kot
depresija, anksioznost, utrujenost in bolečine v rami. Slabosti terapije so, da
oseba ves čas terapije potrebuje nadzor delovnega terapevta ali fizioterape-
vta, kar je lahko v nekaterih institucijah nemogoče, ker ni dovolj zaposlene-
ga kadra.
R5: Kakšen je časovni vidik ohranjanja pozitivnih učinkov uporabe OST?
Na peto raziskovalno vprašanje ne moremo odgovoriti v celoti, saj so avtorji
od enajstih študij samo v treh preverjali učinke OST po daljšem časovnem ob-
dobju. V dveh študijah je bil učinek OST po štirih mesecih še prisoten, med-
tem ko v eni študiji učinki, pridobljeni z OST, po šestih mesecih niso bili več
prisotni, zato za pridobitev odgovora na raziskovalno vprašanje predlagamo
pregled literature z osredotočanjem na ohranjanje pozitivnih učinkov upora-
be OST.
Zaključek
Glede na pregledano literaturo lahko zaključimo, da je OST učinkovita za
osebe po možganski kapi, kljub temu, da ima tudi kontraindikacije, saj so od
enajstih študij v devetih študijah dokazali pozitivne učinke z OST na osebe po
možganski kapi. Pregled literature vključuje študije, ki so uporabljale različen
čas trajanja izvedbe OST, saj niso vse upoštevale originalnega protokola (šest
ur na dan, deset dni, uporaba omejitve 90 % budnega časa). Aktivnosti, ki
so jih izvajali, so bile različne. Čas, ki so ga delovni terapevti in fizioterapev-
ti namenili samostojnemu delu, je bil prav tako raznolik. Število oseb v vzor-
cih študij se razlikuje, saj vključujejo študije od 10 do 175 oseb. Poleg tega so
v treh študijah izvajalci OST izvajali tudi ocenjevanja oseb, kar lahko pomeni,
da so njihovi rezultati subjektivni. V ostalih osmih študijah iz pregleda liter-
ature so ocenjevanja izvajale tretje osebe (delovni terapevti ali fizioterapev-
ti iz drugih oddelkov, ki oseb po možganski kapi vključenih v obravnavo ni-
so poznali), zaradi česar lahko predpostavljamo, da so rezultati bolj objektivni
kot pri študijah v katerih so ocenjevalci bili tudi izvajalci obravnave in OST. O
učinkovitosti OST pa so tako kot v tuji literaturi v svojih študijah poročali tudi
slovenski avtorji, in sicer Kotnik in Goljar (2013) ter Zajc in Grabljevec (2018), ki
so pridobili podobne ugotovitve in izboljšanja kot tuji avtorji.
129
OST je lahko bolj učinkovita v primerjavi z drugimi terapijami zaradi svojih
lastnosti. Kot navajajo Dromerick in sod. (2009) sta lahko tako OST kot tradi-
cionalna terapija pri osebah po možganski kapi enako učinkoviti, če podamo
enako število obravnav.
R4: Kakšne so slabosti uporabe OST oziroma kontraindikacije?
Kitago in sodelavci (2013) so opazili pretirano fleksijo in abdukcijo rame, el-
evacijo rame, fleksijo trupa in ekstenzijo komolca pri izvajanju različnih ak-
tivnosti. Kontraindikacije zaradi prenapornih terapij z OST se lahko kažejo kot
depresija, anksioznost, utrujenost in bolečine v rami. Slabosti terapije so, da
oseba ves čas terapije potrebuje nadzor delovnega terapevta ali fizioterape-
vta, kar je lahko v nekaterih institucijah nemogoče, ker ni dovolj zaposlene-
ga kadra.
R5: Kakšen je časovni vidik ohranjanja pozitivnih učinkov uporabe OST?
Na peto raziskovalno vprašanje ne moremo odgovoriti v celoti, saj so avtorji
od enajstih študij samo v treh preverjali učinke OST po daljšem časovnem ob-
dobju. V dveh študijah je bil učinek OST po štirih mesecih še prisoten, med-
tem ko v eni študiji učinki, pridobljeni z OST, po šestih mesecih niso bili več
prisotni, zato za pridobitev odgovora na raziskovalno vprašanje predlagamo
pregled literature z osredotočanjem na ohranjanje pozitivnih učinkov upora-
be OST.
Zaključek
Glede na pregledano literaturo lahko zaključimo, da je OST učinkovita za
osebe po možganski kapi, kljub temu, da ima tudi kontraindikacije, saj so od
enajstih študij v devetih študijah dokazali pozitivne učinke z OST na osebe po
možganski kapi. Pregled literature vključuje študije, ki so uporabljale različen
čas trajanja izvedbe OST, saj niso vse upoštevale originalnega protokola (šest
ur na dan, deset dni, uporaba omejitve 90 % budnega časa). Aktivnosti, ki
so jih izvajali, so bile različne. Čas, ki so ga delovni terapevti in fizioterapev-
ti namenili samostojnemu delu, je bil prav tako raznolik. Število oseb v vzor-
cih študij se razlikuje, saj vključujejo študije od 10 do 175 oseb. Poleg tega so
v treh študijah izvajalci OST izvajali tudi ocenjevanja oseb, kar lahko pomeni,
da so njihovi rezultati subjektivni. V ostalih osmih študijah iz pregleda liter-
ature so ocenjevanja izvajale tretje osebe (delovni terapevti ali fizioterapev-
ti iz drugih oddelkov, ki oseb po možganski kapi vključenih v obravnavo ni-
so poznali), zaradi česar lahko predpostavljamo, da so rezultati bolj objektivni
kot pri študijah v katerih so ocenjevalci bili tudi izvajalci obravnave in OST. O
učinkovitosti OST pa so tako kot v tuji literaturi v svojih študijah poročali tudi
slovenski avtorji, in sicer Kotnik in Goljar (2013) ter Zajc in Grabljevec (2018), ki
so pridobili podobne ugotovitve in izboljšanja kot tuji avtorji.
129
