Page 140 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 140
iskovanje za znanje, znanje za zdravje hrbteničnega kanala s posledičnim pritiskom na živčno korenino/e (Wein-
stein in sod., 2009; Kalichman in sod., 2009; Košak, 2010). Kot pridruženi simp-
tom se pojavijo intermitentne klavdikacije nevrološkega izvora, ki jih pacien-
ti opisujejo kot neprijetno mravljinčenje v zadnjičnih, mečnih, stegenskih in
stopalnih mišicah. Navadno se pojavijo med hojo in izzvenijo po nekajminut-
nem počitku. Avtorji (Weinstein in sod., 2009; Kalichman in sod., 2009) po-
ročajo, da zožitev hrbteničnega kanala s starostjo izrazito narašča, saj je nje-
na razširjenost pri starosti 40 let ali manj 20 %, pri starosti 60-69 let pa 47,2
%. Zmanjševanje kostne gostote v starosti poveča možnost za nastanek os-
teoporoznega zloma vretenca in s tem bolečine v križu, avtorji (Chou in sod,
2013) navajajo pojavnost osteoporoznih sprememb vretenc od 21,5 % pri
moških in 30 % pri ženskah v starostni skupin od 60 – 69 let pri 48,6 % pri
diagnosticiranih primerih osteoporoze v vzorcu 2892 starejših odraslih. Tudi
pojavnost napredovane idiopatske ali degenerativne skolioze, ki je pri stare-
jših ženskah višja (15,1 %) kot pri moških (8,8 %), lahko povzroči bolečino v
križu zaradi spremenjene mehanike gibanja (Lelei in sod., 2013). Med vzroke
za nastanek bolečine v križu pri starejših odraslih avtorji (Akiyama in sod.,
2013) navajajo še naraščajočo pojavnost osteomielitisa (leta 2007 – 5,3 prim-
erov/100.000 prebivalcev; leta 2011 – 7,4 primerov na 100.000 prebivalcev),
ki zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema in komorbidnosti (in-
cidenca komorbidnosti = 70 %; Eržen in Govc-Eržen, 2005;Williams in sod.,
2015) lahko hitreje povzroči okužbo ter s tem destrukcijo kostnine vretenc.
Kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolečine v križu pri stare-
jših odraslih so po izsledkih analiziranih raziskav starost sama, visok indeks
telesne mase in psihosocialni dejavniki (tabela 3). Psihološka stiska (depresi-
ja, tesnoba in osamljenost), težave z izvajanjem gibalnih nalog, ki zahteva-
jo dvojno pozornost ali hitro preusmerjanje pozornosti, slabšanje delovnega
ali kratkoročnega spomina, osebnostne spremembe ter spremembe čustvo-
vanja, bistveno pripomorejo k pojavnosti bolečine v križu (Freburger in sod.,
2009; Lima in sod., 2009; Docking in sod., 2011; Matsudaira in sod., 2015; Wil-
liams in sod., 2015; Cedraschi in sod., 2016; Bevers in sod., 2017). Starejši odras-
li, ki na začetku obravnave zaradi bolečine v križu kažejo simptome depresi-
je, imajo dvakrat večjo možnost, da bolečina po štirih letih spremljanja ne
izgine (Wong in sod., 2017). Doživljanje bolečine v preteklosti je pomemben
dejavnik, ki lahko vpliva na njeno zaznavanje. Zaradi negotovosti in strahu
pred bolečino jo lahko starejši odrasli zaznavajo kot močnejšo, zlasti ženske
(Samartzis in sod., 2015; Williams in sod., 2015; Wong in sod., 2017). Rezulta-
ti naše analize pregledanih raziskav kažejo, da so starejše ženske na splošno
bolj ogrožene za pojav bolečine v križu kot moški (tabeli 1 in 3). Razliko med
spoloma avtorji pojasnjujejo z predpostavko, da so med spoloma prisotne
biološke razlike, ki lahko vplivajo na njen pojav. Ženske doživljajo več psi-
hičnega stresa, bolj pogosto imajo več komorbidnih kroničnih bolezni (os-
teoporoza, osteoartritis, depresija) in primerjavi z moškimi večkrat zavrnejo
zdravljenje zato razvijejo kronično bolečino ter zaužijejo več protibolečin-
skih zdravil (Jimenez-Sanchez in sod., 2012). Socialni dejavniki, kot na primer
družbeno okolje, v katerem posameznik odrašča, živi ali mu pripada, vpliva-
138
stein in sod., 2009; Kalichman in sod., 2009; Košak, 2010). Kot pridruženi simp-
tom se pojavijo intermitentne klavdikacije nevrološkega izvora, ki jih pacien-
ti opisujejo kot neprijetno mravljinčenje v zadnjičnih, mečnih, stegenskih in
stopalnih mišicah. Navadno se pojavijo med hojo in izzvenijo po nekajminut-
nem počitku. Avtorji (Weinstein in sod., 2009; Kalichman in sod., 2009) po-
ročajo, da zožitev hrbteničnega kanala s starostjo izrazito narašča, saj je nje-
na razširjenost pri starosti 40 let ali manj 20 %, pri starosti 60-69 let pa 47,2
%. Zmanjševanje kostne gostote v starosti poveča možnost za nastanek os-
teoporoznega zloma vretenca in s tem bolečine v križu, avtorji (Chou in sod,
2013) navajajo pojavnost osteoporoznih sprememb vretenc od 21,5 % pri
moških in 30 % pri ženskah v starostni skupin od 60 – 69 let pri 48,6 % pri
diagnosticiranih primerih osteoporoze v vzorcu 2892 starejših odraslih. Tudi
pojavnost napredovane idiopatske ali degenerativne skolioze, ki je pri stare-
jših ženskah višja (15,1 %) kot pri moških (8,8 %), lahko povzroči bolečino v
križu zaradi spremenjene mehanike gibanja (Lelei in sod., 2013). Med vzroke
za nastanek bolečine v križu pri starejših odraslih avtorji (Akiyama in sod.,
2013) navajajo še naraščajočo pojavnost osteomielitisa (leta 2007 – 5,3 prim-
erov/100.000 prebivalcev; leta 2011 – 7,4 primerov na 100.000 prebivalcev),
ki zaradi zmanjšanega delovanja imunskega sistema in komorbidnosti (in-
cidenca komorbidnosti = 70 %; Eržen in Govc-Eržen, 2005;Williams in sod.,
2015) lahko hitreje povzroči okužbo ter s tem destrukcijo kostnine vretenc.
Kot najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolečine v križu pri stare-
jših odraslih so po izsledkih analiziranih raziskav starost sama, visok indeks
telesne mase in psihosocialni dejavniki (tabela 3). Psihološka stiska (depresi-
ja, tesnoba in osamljenost), težave z izvajanjem gibalnih nalog, ki zahteva-
jo dvojno pozornost ali hitro preusmerjanje pozornosti, slabšanje delovnega
ali kratkoročnega spomina, osebnostne spremembe ter spremembe čustvo-
vanja, bistveno pripomorejo k pojavnosti bolečine v križu (Freburger in sod.,
2009; Lima in sod., 2009; Docking in sod., 2011; Matsudaira in sod., 2015; Wil-
liams in sod., 2015; Cedraschi in sod., 2016; Bevers in sod., 2017). Starejši odras-
li, ki na začetku obravnave zaradi bolečine v križu kažejo simptome depresi-
je, imajo dvakrat večjo možnost, da bolečina po štirih letih spremljanja ne
izgine (Wong in sod., 2017). Doživljanje bolečine v preteklosti je pomemben
dejavnik, ki lahko vpliva na njeno zaznavanje. Zaradi negotovosti in strahu
pred bolečino jo lahko starejši odrasli zaznavajo kot močnejšo, zlasti ženske
(Samartzis in sod., 2015; Williams in sod., 2015; Wong in sod., 2017). Rezulta-
ti naše analize pregledanih raziskav kažejo, da so starejše ženske na splošno
bolj ogrožene za pojav bolečine v križu kot moški (tabeli 1 in 3). Razliko med
spoloma avtorji pojasnjujejo z predpostavko, da so med spoloma prisotne
biološke razlike, ki lahko vplivajo na njen pojav. Ženske doživljajo več psi-
hičnega stresa, bolj pogosto imajo več komorbidnih kroničnih bolezni (os-
teoporoza, osteoartritis, depresija) in primerjavi z moškimi večkrat zavrnejo
zdravljenje zato razvijejo kronično bolečino ter zaužijejo več protibolečin-
skih zdravil (Jimenez-Sanchez in sod., 2012). Socialni dejavniki, kot na primer
družbeno okolje, v katerem posameznik odrašča, živi ali mu pripada, vpliva-
138
