Page 146 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 146
iskovanje za znanje, znanje za zdravje nja zavedati, da je prihodnost ter uspeh na globalizirajočem trgu možen le
z zdravo motivirano ter kvalificirano delovno silo. Na nacionalnem nivoju bo
zdravstveno promovirajoče delovno mesto predpogoj za konstanten socia-
len in ekonomičen razvoj. Motnje mišično - skeletnega sistema pri delavcih
zmanjšujejo produktivnost podjetij in povzročajo socialno - ekonomske izgu-
be. Bolečine v križu predstavljajo približno 60 % poklicnih bolezni v preteklo-
sti in danes, kar predstavlja velik problem na področju zdravja pri delu (Asada
in Takano, 2016). Bilban (2014) trdi, da promocija zdravja sodi med najpo-
membnejše naloge s področja varnosti in zdravja pri delu. Ključni cilj promo-
cije zdravja na delovnem mestu je, da se delavcem omogoči zdravo in varno
delavno okolje, ohranja njihovo delovno sposobnost in zmanjša prezgodnje
upokojevanje ter odsotnost z dela zaradi bolezni. Pomembno je preprečeva-
nje poklicnih bolezni (bolezni, povzročene ali vplivane z delom, okoljem, ži-
vljenjskim stilom ali socialnimi determinantami) in poškodb pri delu. V praksi
se promocija zdravja pogosto enači z zdravstveno vzgojo. Promocija zdrav-
ja zahteva interdisciplinaren in medsektorski pristop, pri katerem ima javno
zdravstveni sektor pomembno in povezovalno vlogo. Vključevanje fiziotera-
pevtov pri tem je nujna, so zapisali sodelavci NIJZ (Backović Juričan, 2015). Za�-
kon o varnosti in zdravju pri delu (2011) določa, da morajo delodajalci načr-�
tovati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti potrebna
sredstva. Ministrstvo za zdravje v »Smernicah za promocijo zdravja na delov-
nem mestu« zapisuje, da v Republiki Sloveniji odgovorno osebo za program
promocije zdravja na delovnem mestu določijo v podjetju in izobrazba ose-
be ni zakonsko določena (Ministrstvo za zdravje, 2015). Čakar (2019) navaja,
da promocija zdravja na delovnem mestu vključuje aktivno podporo deloda-
jalcev pri izboljšanju splošnega zdravja zaposlenih. V 24. členu Zakona o var-
nosti in zdravja pri delu (2011) je zapisano, da mora delodajalec na delovnih
mestih sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje pri-
merov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tve-
ganja, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. V kolikor se teh dejavnikov ne upra-
vlja uspešno, je veliko večja verjetnost, da pride do poslabšanja psihičnega
in fizičnega zdravja, ki se kažejo kot depresija, anksioznost, alkoholizem, kar-
diovaskularna obolenja, hipertenzija, nezdravo pridobivanje teže, kar lahko
privede celo do smrti (Rahman, 2018). Cilji promocije izhajajo iz opredeljenih
operativnih ciljev na podlagi predhodno izvedene temeljite analize zdravja
delavcev in ocene potreb tako delavcev kot delodajalca. Kažejo se kot manj-
ši stroški, manjša delovna invalidnost, boljše počutje in telesno zdravje zapo-
slenih, preventiva mišično - skeletnih zapletov, boljše obvladovanje stresa,
večja motivacija za delo (Backovič Juričan in Verdnik, 2017). Dober program
promocije zdravja na delovnem mestu zahteva interdisciplinaren medsek-
torski pristop. Backovič Juričan in Verdnik (2017) zapišeta, da zaradi stara-
nja prebivalstva in pandemije kroničnih nenalezljivih bolezni, postaja vse ve-
čje povpraševanje po fizioterapevtih. Svetovna zveza za fizioterapijo (WCPT)
je sprejela novo politično izjavo o kroničnih nenalezljivih boleznih, ki navaja
pomembno vlogo fizioterapevtov pri njihovem preprečevanju in obvladova-
nju, na dokazih podprtih preventivnih programih na primarni in sekundarni
144
z zdravo motivirano ter kvalificirano delovno silo. Na nacionalnem nivoju bo
zdravstveno promovirajoče delovno mesto predpogoj za konstanten socia-
len in ekonomičen razvoj. Motnje mišično - skeletnega sistema pri delavcih
zmanjšujejo produktivnost podjetij in povzročajo socialno - ekonomske izgu-
be. Bolečine v križu predstavljajo približno 60 % poklicnih bolezni v preteklo-
sti in danes, kar predstavlja velik problem na področju zdravja pri delu (Asada
in Takano, 2016). Bilban (2014) trdi, da promocija zdravja sodi med najpo-
membnejše naloge s področja varnosti in zdravja pri delu. Ključni cilj promo-
cije zdravja na delovnem mestu je, da se delavcem omogoči zdravo in varno
delavno okolje, ohranja njihovo delovno sposobnost in zmanjša prezgodnje
upokojevanje ter odsotnost z dela zaradi bolezni. Pomembno je preprečeva-
nje poklicnih bolezni (bolezni, povzročene ali vplivane z delom, okoljem, ži-
vljenjskim stilom ali socialnimi determinantami) in poškodb pri delu. V praksi
se promocija zdravja pogosto enači z zdravstveno vzgojo. Promocija zdrav-
ja zahteva interdisciplinaren in medsektorski pristop, pri katerem ima javno
zdravstveni sektor pomembno in povezovalno vlogo. Vključevanje fiziotera-
pevtov pri tem je nujna, so zapisali sodelavci NIJZ (Backović Juričan, 2015). Za�-
kon o varnosti in zdravju pri delu (2011) določa, da morajo delodajalci načr-�
tovati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo zagotoviti potrebna
sredstva. Ministrstvo za zdravje v »Smernicah za promocijo zdravja na delov-
nem mestu« zapisuje, da v Republiki Sloveniji odgovorno osebo za program
promocije zdravja na delovnem mestu določijo v podjetju in izobrazba ose-
be ni zakonsko določena (Ministrstvo za zdravje, 2015). Čakar (2019) navaja,
da promocija zdravja na delovnem mestu vključuje aktivno podporo deloda-
jalcev pri izboljšanju splošnega zdravja zaposlenih. V 24. členu Zakona o var-
nosti in zdravja pri delu (2011) je zapisano, da mora delodajalec na delovnih
mestih sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje pri-
merov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tve-
ganja, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. V kolikor se teh dejavnikov ne upra-
vlja uspešno, je veliko večja verjetnost, da pride do poslabšanja psihičnega
in fizičnega zdravja, ki se kažejo kot depresija, anksioznost, alkoholizem, kar-
diovaskularna obolenja, hipertenzija, nezdravo pridobivanje teže, kar lahko
privede celo do smrti (Rahman, 2018). Cilji promocije izhajajo iz opredeljenih
operativnih ciljev na podlagi predhodno izvedene temeljite analize zdravja
delavcev in ocene potreb tako delavcev kot delodajalca. Kažejo se kot manj-
ši stroški, manjša delovna invalidnost, boljše počutje in telesno zdravje zapo-
slenih, preventiva mišično - skeletnih zapletov, boljše obvladovanje stresa,
večja motivacija za delo (Backovič Juričan in Verdnik, 2017). Dober program
promocije zdravja na delovnem mestu zahteva interdisciplinaren medsek-
torski pristop. Backovič Juričan in Verdnik (2017) zapišeta, da zaradi stara-
nja prebivalstva in pandemije kroničnih nenalezljivih bolezni, postaja vse ve-
čje povpraševanje po fizioterapevtih. Svetovna zveza za fizioterapijo (WCPT)
je sprejela novo politično izjavo o kroničnih nenalezljivih boleznih, ki navaja
pomembno vlogo fizioterapevtov pri njihovem preprečevanju in obvladova-
nju, na dokazih podprtih preventivnih programih na primarni in sekundarni
144
