Page 181 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
Zgodnji odpust iz porodnišnice
in obveščanje patronažnih medicinskih
sester
Tinkara Odar, Tita Stanek Zidarič, Metka Skubic
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
tinka.odar@gmail.com
Povzetek
Uvod: Zgodnji odpust postaja del ustaljene prakse tudi v Sloveniji, ključnega pome-
na za varnost zgodnjega odpusta pa je kakovostna poporodna obravnava na domu.
Namen raziskave je raziskati kako je temu prilagojen trenutni sistem zdravstvene
obravnave. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna kavzalno ne-eksperimentalna
metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega an-
ketnega vprašalnika. Za izvedbo raziskave smo izbrali neslučajnostni namenski vzorec,
v katerega so bili vključeni vsi izvajalci patronažnega varstva v Sloveniji. Rezultati: V ra-
ziskavi je sodelovalo 177 patronažnih medicinskih sester. Tretjina udeleženk ima izkušn-
jo obravnave otročnice in novorojenca, ki sta bila odpuščena po 24 urah oz. prej po po-
rodu. Menijo, da zgodnji odpust ni niti varen in niti nevaren za otročnico in novorojenca.
Skoraj polovica anketiranih ni obveščenih o odpustu otročnice in novorojenca s stra-
ni porodnišnice čeprav menijo, da je to pomembno za kakovost obravnave. Razprava:
Odpust po 48 in 72 urah po vaginalnem porodu je v Sloveniji del običajne prakse, za-
to avtorji sklepamo, da več kot polovica anketiranih glede na svojo časovno opredel-
itev zgodnjega odpusta meni, da je večina otročnic in novorojencev zgodaj odpuščenih
v njihovo obravnavo. Zgodnji odpust po vaginalnem porodu iz porodnišnice zahteva
kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo s strani patronažne medicinske ses-
tre, ki pa je mogoča le z ustreznim in pravočasnim obveščanjem s strani porodnišnice.
Poenotenje obveščanja in vzpostavitev e-obveščanja za celotno Slovenijo bi pomenila
možnost kakovostnejše obravnave in s tem varnosti zgodnjega odpusta iz porodnišnice.
Ključne besede: poporodna obravnava, zgodnji odpust, babištvo
Uvod
V 50. letih 20. stoletja je bil običajen čas bivanja v porodnišnici po porodu
med 8 in 14 dni, danes pa je običajno to 2 do 3 dni ali manj. Globalno posta-
ja zgodnji odpust del ustaljene prakse, poporodna obravnava na domu pa
se med državami razlikuje po tem, kdo jo izvaja, kdaj in koliko časa se izvaja,
ter po kakovosti izvedbe (Brown in sod., 2008; Askelsdottir in sod., 2012; Be-
nahmed in sod., 2017). Zgodnji odpust je v različnih državah in znotraj njih
različno definiran, običajno je med 6 in 72 urami po porodu (James in sod.,
in obveščanje patronažnih medicinskih
sester
Tinkara Odar, Tita Stanek Zidarič, Metka Skubic
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena Fakulteta,
Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana
tinka.odar@gmail.com
Povzetek
Uvod: Zgodnji odpust postaja del ustaljene prakse tudi v Sloveniji, ključnega pome-
na za varnost zgodnjega odpusta pa je kakovostna poporodna obravnava na domu.
Namen raziskave je raziskati kako je temu prilagojen trenutni sistem zdravstvene
obravnave. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna kavzalno ne-eksperimentalna
metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega an-
ketnega vprašalnika. Za izvedbo raziskave smo izbrali neslučajnostni namenski vzorec,
v katerega so bili vključeni vsi izvajalci patronažnega varstva v Sloveniji. Rezultati: V ra-
ziskavi je sodelovalo 177 patronažnih medicinskih sester. Tretjina udeleženk ima izkušn-
jo obravnave otročnice in novorojenca, ki sta bila odpuščena po 24 urah oz. prej po po-
rodu. Menijo, da zgodnji odpust ni niti varen in niti nevaren za otročnico in novorojenca.
Skoraj polovica anketiranih ni obveščenih o odpustu otročnice in novorojenca s stra-
ni porodnišnice čeprav menijo, da je to pomembno za kakovost obravnave. Razprava:
Odpust po 48 in 72 urah po vaginalnem porodu je v Sloveniji del običajne prakse, za-
to avtorji sklepamo, da več kot polovica anketiranih glede na svojo časovno opredel-
itev zgodnjega odpusta meni, da je večina otročnic in novorojencev zgodaj odpuščenih
v njihovo obravnavo. Zgodnji odpust po vaginalnem porodu iz porodnišnice zahteva
kontinuirano in individualno prilagojeno obravnavo s strani patronažne medicinske ses-
tre, ki pa je mogoča le z ustreznim in pravočasnim obveščanjem s strani porodnišnice.
Poenotenje obveščanja in vzpostavitev e-obveščanja za celotno Slovenijo bi pomenila
možnost kakovostnejše obravnave in s tem varnosti zgodnjega odpusta iz porodnišnice.
Ključne besede: poporodna obravnava, zgodnji odpust, babištvo
Uvod
V 50. letih 20. stoletja je bil običajen čas bivanja v porodnišnici po porodu
med 8 in 14 dni, danes pa je običajno to 2 do 3 dni ali manj. Globalno posta-
ja zgodnji odpust del ustaljene prakse, poporodna obravnava na domu pa
se med državami razlikuje po tem, kdo jo izvaja, kdaj in koliko časa se izvaja,
ter po kakovosti izvedbe (Brown in sod., 2008; Askelsdottir in sod., 2012; Be-
nahmed in sod., 2017). Zgodnji odpust je v različnih državah in znotraj njih
različno definiran, običajno je med 6 in 72 urami po porodu (James in sod.,
