Page 186 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 186
iskovanje za znanje, znanje za zdravje er, 2016). Krajšanje bivanja na poporodnem oddelku v porodnišnici prinaša
dejstvo, da postaja poporodna obravnava na domu vse bolj pomembna in
ključna (Dahlberg in sod., 2016). Glede na to, da je odpust po 48 in 72 urah
po vaginalnem porodu tudi v Sloveniji del običajne prakse, avtorji sklepamo,
da več kot polovica anketiranih glede na svojo časovno opredelitev zgodnje-
ga odpusta meni, da je večina otročnic in novorojencev zgodaj odpuščenih v
njihovo obravnavo. Manj anketiranih meni, da za zgodnji odpust velja odpust
po 24 urah oz. prej. Tretjina anketiranih ima izkušnjo z obravnavo otročnice
in novorojenca, ki sta bila iz porodnišnice odpuščena po 24 urah oz. prej po
porodu. Trditev, da je zgodnji odpust iz porodnišnice varen za otročnico in
novorojenca, je največ anketiranih ovrednotilo z odgovorom »Niti se strin-
jam, niti se ne strinjam«. Rezultat je glede na obstoječe raziskave, kjer avtor-
ji poročajo o tem, da prakse zgodnjih odpustov ni mogoče niti podpreti ni-
ti zavrniti, pričakovan (Brown in sod., 2008; Bravo in sod., 2010; James in
sod., 2016; Benahmed in sod., 2017). Razlog za to je predvsem, da odločitev
o zgodnjem odpustu ne sme temeljiti zgolj na kliničnih kazalnikih, ampak
je pogojena tudi s predporodno pripravo in obliko poporodne obravnave
na domu, ki je na voljo, o katerih pa so podatki raziskav zelo pomanjkljivi
(Brown in sod., 2008; Benahmed in sod., 2017). Patronažne medicinske ses-
tre, ki so sodelovale v raziskavi, se v večini strinjajo oz. popolnoma strinja-
jo s trditvijo, da je zahtevnost poporodne obravnave po zgodnjem odpustu
in s tem varnost zgodnjega odpusta odvisna tudi od predporodne priprave
nosečnice in partnerja na poporodno obdobje. Predporodno pripravo tu-
di ostali avtorji izpostavljajo kot pomemben dejavnik, ki vpliva na varnost
zgodnjega odpusta iz porodnišnice (Brown in sod., 2008; Danbjorg in sod.,
2013; Benahmed in sod., 2017). Otročnice in novorojenci so po odpustu iz
porodnišnice prestavljeni v obravnavo patronažnega zdravstvenega varst-
va. Drugo raziskovalno vprašanje je vezano na to, kako bi vzpostavitev siste-
ma obveščanja o odpustu otročnice in novorojenca iz porodnišnice vplivala
na poporodno obravnavo na domu. Skoraj polovica patronažnih medicin-
skih sester, ki so sodelovale v raziskavi, s strani porodnišnice ni obveščenih
o odpustu otročnice in novorojenca ter bi se jim v večini to zdelo pomemb-
no. Obveščanje se razlikuje od porodnišnice do porodnišnice, v nekaterih po-
rodnišnicah obveščanje prepuščajo otročnicam in njihovim svojcem. V sploš-
nem ocenjujejo komunikacijo med porodnišnico in patronažno službo kot
dobro in kot niti dobro, niti slabo. V komentarjih anketnega vprašalnika so
izpostavile predvsem pomen pravočasnega obveščanja o odpustu s strani
porodnišnic, ker so pogosto obveščene prepozno in tako ne uspejo oprav-
iti preventivnega obiska v 24 urah po odpustu, kot je to predpisano. Teža-
vo izpostavljajo pri porodnišnicah, ki o odpustu obveščajo po navadni pošti,
ter so tako o odpustu obveščene z večdnevno zamudo. Rešitev vidijo v poe-
notenju sistema vseh porodnišnic in vzpostavitvi e-obveščanja. Kot ugotav-
ljajo Džananović in sodelavci (2010), zaradi napačnega tolmačenja varovan-
ja osebnih podatkov porodnišnice vse slabše obveščajo patronažne službe o
odpustih otročnice in novorojenca, kar onemogoča kontinuirano obravna-
vo in izvajanje poporodnih obiskov v 24 urah po odpustu. Program preven-
184
dejstvo, da postaja poporodna obravnava na domu vse bolj pomembna in
ključna (Dahlberg in sod., 2016). Glede na to, da je odpust po 48 in 72 urah
po vaginalnem porodu tudi v Sloveniji del običajne prakse, avtorji sklepamo,
da več kot polovica anketiranih glede na svojo časovno opredelitev zgodnje-
ga odpusta meni, da je večina otročnic in novorojencev zgodaj odpuščenih v
njihovo obravnavo. Manj anketiranih meni, da za zgodnji odpust velja odpust
po 24 urah oz. prej. Tretjina anketiranih ima izkušnjo z obravnavo otročnice
in novorojenca, ki sta bila iz porodnišnice odpuščena po 24 urah oz. prej po
porodu. Trditev, da je zgodnji odpust iz porodnišnice varen za otročnico in
novorojenca, je največ anketiranih ovrednotilo z odgovorom »Niti se strin-
jam, niti se ne strinjam«. Rezultat je glede na obstoječe raziskave, kjer avtor-
ji poročajo o tem, da prakse zgodnjih odpustov ni mogoče niti podpreti ni-
ti zavrniti, pričakovan (Brown in sod., 2008; Bravo in sod., 2010; James in
sod., 2016; Benahmed in sod., 2017). Razlog za to je predvsem, da odločitev
o zgodnjem odpustu ne sme temeljiti zgolj na kliničnih kazalnikih, ampak
je pogojena tudi s predporodno pripravo in obliko poporodne obravnave
na domu, ki je na voljo, o katerih pa so podatki raziskav zelo pomanjkljivi
(Brown in sod., 2008; Benahmed in sod., 2017). Patronažne medicinske ses-
tre, ki so sodelovale v raziskavi, se v večini strinjajo oz. popolnoma strinja-
jo s trditvijo, da je zahtevnost poporodne obravnave po zgodnjem odpustu
in s tem varnost zgodnjega odpusta odvisna tudi od predporodne priprave
nosečnice in partnerja na poporodno obdobje. Predporodno pripravo tu-
di ostali avtorji izpostavljajo kot pomemben dejavnik, ki vpliva na varnost
zgodnjega odpusta iz porodnišnice (Brown in sod., 2008; Danbjorg in sod.,
2013; Benahmed in sod., 2017). Otročnice in novorojenci so po odpustu iz
porodnišnice prestavljeni v obravnavo patronažnega zdravstvenega varst-
va. Drugo raziskovalno vprašanje je vezano na to, kako bi vzpostavitev siste-
ma obveščanja o odpustu otročnice in novorojenca iz porodnišnice vplivala
na poporodno obravnavo na domu. Skoraj polovica patronažnih medicin-
skih sester, ki so sodelovale v raziskavi, s strani porodnišnice ni obveščenih
o odpustu otročnice in novorojenca ter bi se jim v večini to zdelo pomemb-
no. Obveščanje se razlikuje od porodnišnice do porodnišnice, v nekaterih po-
rodnišnicah obveščanje prepuščajo otročnicam in njihovim svojcem. V sploš-
nem ocenjujejo komunikacijo med porodnišnico in patronažno službo kot
dobro in kot niti dobro, niti slabo. V komentarjih anketnega vprašalnika so
izpostavile predvsem pomen pravočasnega obveščanja o odpustu s strani
porodnišnic, ker so pogosto obveščene prepozno in tako ne uspejo oprav-
iti preventivnega obiska v 24 urah po odpustu, kot je to predpisano. Teža-
vo izpostavljajo pri porodnišnicah, ki o odpustu obveščajo po navadni pošti,
ter so tako o odpustu obveščene z večdnevno zamudo. Rešitev vidijo v poe-
notenju sistema vseh porodnišnic in vzpostavitvi e-obveščanja. Kot ugotav-
ljajo Džananović in sodelavci (2010), zaradi napačnega tolmačenja varovan-
ja osebnih podatkov porodnišnice vse slabše obveščajo patronažne službe o
odpustih otročnice in novorojenca, kar onemogoča kontinuirano obravna-
vo in izvajanje poporodnih obiskov v 24 urah po odpustu. Program preven-
184
