Page 182 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
iskovanje za znanje, znanje za zdravje 2016). NICE (2015) v svojih smernicah navaja, da je dolžina poporodnega bi-
vanja v porodnišnici predmet individualnega dogovora med otročnico in
zdravstvenim strokovnjakom glede na zdravje ter počutje otročnice in nov-
orojenca ter podporo, ki jima jo nudi domače okolje. Priporočilo WHO (2014)
je, da po fiziološkem vaginalnem porodu zdrava otročnica in novorojenec v
porodnišnici ostaneta vsaj 24 ur po porodu. Bolj kot na ugotavljanje najprim-
ernejšega časa za odpust iz porodnišnice bi se bilo potrebno usmeriti na zag-
otavljanje kakovostne in varne poporodne obravnave v domačem okolju v
tednih po porodu (NICE, 2015). Obdobje po rojstvu je obdobje sprememb in
prilagoditev za otročnico in novorojenca, običajno pa se poporodni obravna-
vi namenja veliko manj pozornosti kot pa oskrbi v časi nosečnosti in poro-
da (WHO, 2010). Poporodna obravnava na domu je v Sloveniji urejena s stra-
ni patronažnega zdravstvenega varstva, ki je definirano kot posebna oblika
zdravstvenega varstva. Organizirano je kot samostojna služba ali organizaci-
jska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih (ZZDej
− Zakon o zdravstveni dejavnosti). Otročnice in novorojenci so v tem sistemu
po odpustu iz porodnišnice prestavljeni v obravnavo patronažnih medicin-
skih sester. Komunikacija med patronažno službo in porodnišnico je pogosto
zelo pomanjkljiva. Odpustno pismo predstavlja edini vir informacij o poteku
poroda in poporodnega obdobja, kjer patronažne medicinske sestre ne do-
bijo dovolj podatkov za kakovostno obravnavo posamezne družine (Psalia in
sod., 2014). Trenutni program preventivnih obiskov, ki poteka brez ustrezne-
ga spremljanja in upravljanja, ne zagotavlja vsem prebivalkam in prebival-
cem Slovenije enakih storitev in kakovosti obravnave. Vzpostavitev sistema
obveščanja bi izvajalcem zdravstvenega varstva omogoča ustrezno in pra-
vočasnoza izvedbo preventivnih aktivnosti. Obenem pa bi tako na nacion-
alni ravni potekalo spremljanje izvajanja programa, kar bi preprečilo izpad
najbolj ranljivih družin iz programa že v samem začetku (Mihevc Ponikvar in
sod., 2016). Z raziskavo želimo ugotoviti kako patronažne medicinske sestre
časovno opredeljujejo zgodnji odpust iz porodnišnice in ali je po njihovem
mnenju zgodnji odpust iz porodnišnice varen za otročnico in novorojenca.
Raziskati želimo sodelovanje med porodnišnicami in enotami patronažnega
zdravstvenega varstva v zvezi z obveščanjem o otročnici in novorojencu in
kako bi vzpostavitev sistema obveščanja vplivala na poporodno obravnavo
na domu.
Metode
Uporabili smo deskriptivno kavzalno neeksperimentalno metodo empirične-
ga raziskovanja. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativni raziskavi. Po-
datki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je
bil oblikovan s pomočjo orodja za izdelovanje spletnega vprašalnika: EnK-
likAnketa (1KA). Raziskovalni merski instrument je bil oblikovan na podla-
gi pregledane strokovne in znanstvene literature Za izvedbo raziskave smo
izbrali neslučajnostni namenski vzorec, v katerega so bili vključeni vsi izva-
jalci patronažnega varstva v Sloveniji. Končno obliko spletnega anketnega
180
vanja v porodnišnici predmet individualnega dogovora med otročnico in
zdravstvenim strokovnjakom glede na zdravje ter počutje otročnice in nov-
orojenca ter podporo, ki jima jo nudi domače okolje. Priporočilo WHO (2014)
je, da po fiziološkem vaginalnem porodu zdrava otročnica in novorojenec v
porodnišnici ostaneta vsaj 24 ur po porodu. Bolj kot na ugotavljanje najprim-
ernejšega časa za odpust iz porodnišnice bi se bilo potrebno usmeriti na zag-
otavljanje kakovostne in varne poporodne obravnave v domačem okolju v
tednih po porodu (NICE, 2015). Obdobje po rojstvu je obdobje sprememb in
prilagoditev za otročnico in novorojenca, običajno pa se poporodni obravna-
vi namenja veliko manj pozornosti kot pa oskrbi v časi nosečnosti in poro-
da (WHO, 2010). Poporodna obravnava na domu je v Sloveniji urejena s stra-
ni patronažnega zdravstvenega varstva, ki je definirano kot posebna oblika
zdravstvenega varstva. Organizirano je kot samostojna služba ali organizaci-
jska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih (ZZDej
− Zakon o zdravstveni dejavnosti). Otročnice in novorojenci so v tem sistemu
po odpustu iz porodnišnice prestavljeni v obravnavo patronažnih medicin-
skih sester. Komunikacija med patronažno službo in porodnišnico je pogosto
zelo pomanjkljiva. Odpustno pismo predstavlja edini vir informacij o poteku
poroda in poporodnega obdobja, kjer patronažne medicinske sestre ne do-
bijo dovolj podatkov za kakovostno obravnavo posamezne družine (Psalia in
sod., 2014). Trenutni program preventivnih obiskov, ki poteka brez ustrezne-
ga spremljanja in upravljanja, ne zagotavlja vsem prebivalkam in prebival-
cem Slovenije enakih storitev in kakovosti obravnave. Vzpostavitev sistema
obveščanja bi izvajalcem zdravstvenega varstva omogoča ustrezno in pra-
vočasnoza izvedbo preventivnih aktivnosti. Obenem pa bi tako na nacion-
alni ravni potekalo spremljanje izvajanja programa, kar bi preprečilo izpad
najbolj ranljivih družin iz programa že v samem začetku (Mihevc Ponikvar in
sod., 2016). Z raziskavo želimo ugotoviti kako patronažne medicinske sestre
časovno opredeljujejo zgodnji odpust iz porodnišnice in ali je po njihovem
mnenju zgodnji odpust iz porodnišnice varen za otročnico in novorojenca.
Raziskati želimo sodelovanje med porodnišnicami in enotami patronažnega
zdravstvenega varstva v zvezi z obveščanjem o otročnici in novorojencu in
kako bi vzpostavitev sistema obveščanja vplivala na poporodno obravnavo
na domu.
Metode
Uporabili smo deskriptivno kavzalno neeksperimentalno metodo empirične-
ga raziskovanja. Raziskovalni pristop je temeljil na kvantitativni raziskavi. Po-
datki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je
bil oblikovan s pomočjo orodja za izdelovanje spletnega vprašalnika: EnK-
likAnketa (1KA). Raziskovalni merski instrument je bil oblikovan na podla-
gi pregledane strokovne in znanstvene literature Za izvedbo raziskave smo
izbrali neslučajnostni namenski vzorec, v katerega so bili vključeni vsi izva-
jalci patronažnega varstva v Sloveniji. Končno obliko spletnega anketnega
180
