Page 208 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 208
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ja pa je bilo prostovoljstvo omenjeno kot poseben socialni fenomen. Danes
ima prostovoljno delo v Sloveniji velik pomen pri pomoči ljudem v stiski. Ob-
staja kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo izključno s prostovoljnim delom.
Za to delo se ljudje odločajo sami, zanj ne dobijo plačila, njihov cilj pa je po-
moč drugim. Pri tem je pomembna solidarnost in medsebojna povezanost
ljudi. Prostovoljci morajo imeti razvit čut za empatijo in občutek za soljudi
(Gril, 2007).
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič
Rt Debeli rtič se razteza na severnem delu slovenske obale, v bližini meje z
Italijo. Mediteranski park in obala na Debelem rtiču sta zavarovana in zara-
di tega velja poseben režim, ki prepoveduje vse posege in uničevanje nara-
vne dediščine (Kraji – Slovenija, b. d.). Na Debelem rtiču se nahaja Mladinsko
zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije (MZL RKS) Debeli rtič, ki de-
luje od leta 1955. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj (RKS) je samostojna,
nevladna, humanitarna zveza združenj nacionalnega pomena, ki na območ-
ju Republike Slovenije deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije,
Zakonom o društvih, ženevskimi konvencijami, sklepi mednarodnih konfer-
enc Rdečega križa in drugimi predpisi ter Statutom Rdečega križa Slovenije
(Pavlič, 2011). Tega leta je RKS začel z letovanji otrok, ki so potrebovali zdra-
vstveno oskrbo in za nekaj dni brezskrbno otroštvo, ki ga niso poznali. Za
primeren kraj so izbrali Debeli rtič in mu nadeli ime Mladinsko zdravilišče
in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Rojstni dan zdravilišča je 13.
junij 1956, ko je v letovišče prispela prva skupina 100 otrok. Letovanje je spr-
va potekalo v šotorih. Že takrat so za otroke skrbeli prostovoljci. Kasneje je
v zdravilišču delovala tudi osnovna šola, kjer je pouk vodilo 10 učiteljev. Že
začetek razvoja MZL Debeli rtič je slonel na mladinskem in otroškem turiz-
mu, kar je tudi danes osnovna dejavnost zdravilišča. V poletnem času organ-
izirajo predvsem zdravstvena letovanja otrok skupaj z Območnim združen-
jem (OZ) RKS. Prav ta letovanja sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje
Republike Slovenije (ZZZS) (Prečko Primc, 2006). MZL RKS na rtu Debeli rtič
je bilo razglašeno za klimatsko zdravilišče zaradi blagodejne mikroklime ter
vpliva morja. Tamkajšnja mikroklima blagodejno vpliva na zdravje. Po SSKJ
(2014) je zdravilišče zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določen-
imi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin. Klimatsko zdravilišče pa je
kraj z ustreznimi zdravstveno-prenočitvenimi zmogljivostmi in s podnebjem,
katerega lastnosti so bile s podrobnimi analizami spoznane za terapevtske
učinkovine. V 18. stoletju je bila v bližini Debelega rtiča ustanovljena bolnišni-
ca za kužne bolezni, leta 1909 pa so v Valdoltri odprli okrevališče za otroke (tu
je danes bolnišnica, ki je vodilna na področju ortopedije), v neposredni bližini
pa je deloval sanatorij za pljučne bolezni (Kokalj, 2018). Klimatska terapija je
način zdravljenja, pri katerem izrabljamo izpostavljenost vremenskim dražlja-
jem, ki pozitivno vplivajo na telo. Že v preteklosti so jo uporabljali predvsem
za zdravljenje bolezni dihal in kože, cenili pa so učinke morske in visokogor-
ske klime. Pomembno pri klimatski terapiji je, da je zrak čist, prevetren in da je
206
ima prostovoljno delo v Sloveniji velik pomen pri pomoči ljudem v stiski. Ob-
staja kar nekaj organizacij, ki se ukvarjajo izključno s prostovoljnim delom.
Za to delo se ljudje odločajo sami, zanj ne dobijo plačila, njihov cilj pa je po-
moč drugim. Pri tem je pomembna solidarnost in medsebojna povezanost
ljudi. Prostovoljci morajo imeti razvit čut za empatijo in občutek za soljudi
(Gril, 2007).
Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič
Rt Debeli rtič se razteza na severnem delu slovenske obale, v bližini meje z
Italijo. Mediteranski park in obala na Debelem rtiču sta zavarovana in zara-
di tega velja poseben režim, ki prepoveduje vse posege in uničevanje nara-
vne dediščine (Kraji – Slovenija, b. d.). Na Debelem rtiču se nahaja Mladinsko
zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije (MZL RKS) Debeli rtič, ki de-
luje od leta 1955. Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj (RKS) je samostojna,
nevladna, humanitarna zveza združenj nacionalnega pomena, ki na območ-
ju Republike Slovenije deluje v skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije,
Zakonom o društvih, ženevskimi konvencijami, sklepi mednarodnih konfer-
enc Rdečega križa in drugimi predpisi ter Statutom Rdečega križa Slovenije
(Pavlič, 2011). Tega leta je RKS začel z letovanji otrok, ki so potrebovali zdra-
vstveno oskrbo in za nekaj dni brezskrbno otroštvo, ki ga niso poznali. Za
primeren kraj so izbrali Debeli rtič in mu nadeli ime Mladinsko zdravilišče
in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Rojstni dan zdravilišča je 13.
junij 1956, ko je v letovišče prispela prva skupina 100 otrok. Letovanje je spr-
va potekalo v šotorih. Že takrat so za otroke skrbeli prostovoljci. Kasneje je
v zdravilišču delovala tudi osnovna šola, kjer je pouk vodilo 10 učiteljev. Že
začetek razvoja MZL Debeli rtič je slonel na mladinskem in otroškem turiz-
mu, kar je tudi danes osnovna dejavnost zdravilišča. V poletnem času organ-
izirajo predvsem zdravstvena letovanja otrok skupaj z Območnim združen-
jem (OZ) RKS. Prav ta letovanja sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje
Republike Slovenije (ZZZS) (Prečko Primc, 2006). MZL RKS na rtu Debeli rtič
je bilo razglašeno za klimatsko zdravilišče zaradi blagodejne mikroklime ter
vpliva morja. Tamkajšnja mikroklima blagodejno vpliva na zdravje. Po SSKJ
(2014) je zdravilišče zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določen-
imi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin. Klimatsko zdravilišče pa je
kraj z ustreznimi zdravstveno-prenočitvenimi zmogljivostmi in s podnebjem,
katerega lastnosti so bile s podrobnimi analizami spoznane za terapevtske
učinkovine. V 18. stoletju je bila v bližini Debelega rtiča ustanovljena bolnišni-
ca za kužne bolezni, leta 1909 pa so v Valdoltri odprli okrevališče za otroke (tu
je danes bolnišnica, ki je vodilna na področju ortopedije), v neposredni bližini
pa je deloval sanatorij za pljučne bolezni (Kokalj, 2018). Klimatska terapija je
način zdravljenja, pri katerem izrabljamo izpostavljenost vremenskim dražlja-
jem, ki pozitivno vplivajo na telo. Že v preteklosti so jo uporabljali predvsem
za zdravljenje bolezni dihal in kože, cenili pa so učinke morske in visokogor-
ske klime. Pomembno pri klimatski terapiji je, da je zrak čist, prevetren in da je
206
