Page 205 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 205
vpliva na odločitve staršev glede cepljenja svojega otroka. Ugotavljamo, tina vodopivc, kristina rakuša krašovec
da starši sami iščejo informacije po spletu, v medijih in poslušajo mnenja
drugih staršev, kar je zaskrbljujoče. Omenjeni vir informacij je nepreverjen,
velikokrat poln laži in napihovanja. Da je temu tako, potrjuje trditev Grigno-
lia (2018), ki navaja, da svetovni splet velja za najslabšega možnega svetoval-
ca. Splet je večkrat poln laži in zmot. Ko na spletu odkrijejo kakšno teorijo,
bodisi o pozitivni ali negativni strani cepljenja, nasprotno misleči ustvarijo
članek, ki nasprotuje tej teoriji. Znanstvena skupnost pa nima vedno časa niti
denarja, da bi se ukvarjala s tovrstnimi članki. Toda brez razprave s strokovn-
jaki se protiinformacije širijo. Naša raziskava je temeljila na intervjuju, ki smo
ga opravili z manjšim številom udeležencev (5 intervjuvancev). Pridobili pa
smo bolj izčrpne odgovore, kot bi jih pridobili s kvantitativno metodo zbiran-
ja podatkov.
Na podlagi naših ugotovitev lahko sklepamo, da bi na področju ozaveščanja
populacije o pomembnosti cepljenja lahko naredili še veliko več. Samo tako
bomo izboljšali informiranost populacije, kar lahko posledično vpliva na bol-
jšo precepljenost otrok. Da pridobljeno znanje o cepljenju ne bi šlo v poza-
bo, bi bilo priporočljivo izvesti preverjanje znanja in pridobiti pisno gradivo.
Smiselna bi bila tudi pogostejša predavanja o cepivih in vlogi medicinske ses-
tre pri informiranju staršev glede cepljenja otroka v sklopu Zbornice – Zveze.
Zaključek
Na podlagi naših ugotovitev lahko sklepamo, da bi na področju ozaveščanja
populacije o pomembnosti cepljenja lahko naredili še veliko več. Samo tako
bomo izboljšali informiranost populacije, kar lahko posledično vpliva na bol-
jšo cepljenost otrok. Da pridobljeno znanje o cepljenju ne bi šlo v pozabo, bi
bilo priporočljivo izvesti preverjanje znanja in pridobiti pisno gradivo. Smisel-
na bi bila tudi pogostejša predavanja o cepivih in vlogi medicinske sestre pri
informiranju staršev glede cepljenja otroka v sklopu Zbornice – Zveze. Naša
naloga je stalno izboljševanje preteklih dosežkov, povezovanje z zunanjimi
organizacijami, ki so v pomoč pri uspešnem delu. S pomočjo svežega znan-
ja, veščin in spretnosti pa morajo zdravstveni delavci izobraževati ljudi o cepl-
jenju, da bi preprečevali bolezni in posledično rešili vse več življenj.
Literatura
GRIGNOLIO, A., 2018. Kdo se boji cepiv? Ljubljana: Zbirka Varia.
KAHAN, M. D., 2014. Vaccine risk perceptions ad hoc risk communication: an empirical
assessment [online]. Yale Law & Economics Research Paper, vol. 49. Pridobljeno 20. 11.
2019 s https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2386034.
KRAIGHER, A., 2011. Cepljenje v Sloveniji. V: KRAIGHER, A., IHAN, A. in AVČIN, T., ur. Cepljen-
je in cepiva – dobre prakse varnega cepljenja. Ljubljana: Sekcija za preventivno medici-
no SDZ, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD in Inštitut za
varovanje zdravja RS, str. 18–20.
KRAIGHER MIŠIČ, T., 2011. Privolitev v cepljenje in pojasnilna dolžnost. V: KRAIGHER, A.,
IHAN, A. in AVČIN, T., ur. Cepljenje in cepiva – dobre prakse varnega cepljenja. Ljublja-
203
da starši sami iščejo informacije po spletu, v medijih in poslušajo mnenja
drugih staršev, kar je zaskrbljujoče. Omenjeni vir informacij je nepreverjen,
velikokrat poln laži in napihovanja. Da je temu tako, potrjuje trditev Grigno-
lia (2018), ki navaja, da svetovni splet velja za najslabšega možnega svetoval-
ca. Splet je večkrat poln laži in zmot. Ko na spletu odkrijejo kakšno teorijo,
bodisi o pozitivni ali negativni strani cepljenja, nasprotno misleči ustvarijo
članek, ki nasprotuje tej teoriji. Znanstvena skupnost pa nima vedno časa niti
denarja, da bi se ukvarjala s tovrstnimi članki. Toda brez razprave s strokovn-
jaki se protiinformacije širijo. Naša raziskava je temeljila na intervjuju, ki smo
ga opravili z manjšim številom udeležencev (5 intervjuvancev). Pridobili pa
smo bolj izčrpne odgovore, kot bi jih pridobili s kvantitativno metodo zbiran-
ja podatkov.
Na podlagi naših ugotovitev lahko sklepamo, da bi na področju ozaveščanja
populacije o pomembnosti cepljenja lahko naredili še veliko več. Samo tako
bomo izboljšali informiranost populacije, kar lahko posledično vpliva na bol-
jšo precepljenost otrok. Da pridobljeno znanje o cepljenju ne bi šlo v poza-
bo, bi bilo priporočljivo izvesti preverjanje znanja in pridobiti pisno gradivo.
Smiselna bi bila tudi pogostejša predavanja o cepivih in vlogi medicinske ses-
tre pri informiranju staršev glede cepljenja otroka v sklopu Zbornice – Zveze.
Zaključek
Na podlagi naših ugotovitev lahko sklepamo, da bi na področju ozaveščanja
populacije o pomembnosti cepljenja lahko naredili še veliko več. Samo tako
bomo izboljšali informiranost populacije, kar lahko posledično vpliva na bol-
jšo cepljenost otrok. Da pridobljeno znanje o cepljenju ne bi šlo v pozabo, bi
bilo priporočljivo izvesti preverjanje znanja in pridobiti pisno gradivo. Smisel-
na bi bila tudi pogostejša predavanja o cepivih in vlogi medicinske sestre pri
informiranju staršev glede cepljenja otroka v sklopu Zbornice – Zveze. Naša
naloga je stalno izboljševanje preteklih dosežkov, povezovanje z zunanjimi
organizacijami, ki so v pomoč pri uspešnem delu. S pomočjo svežega znan-
ja, veščin in spretnosti pa morajo zdravstveni delavci izobraževati ljudi o cepl-
jenju, da bi preprečevali bolezni in posledično rešili vse več življenj.
Literatura
GRIGNOLIO, A., 2018. Kdo se boji cepiv? Ljubljana: Zbirka Varia.
KAHAN, M. D., 2014. Vaccine risk perceptions ad hoc risk communication: an empirical
assessment [online]. Yale Law & Economics Research Paper, vol. 49. Pridobljeno 20. 11.
2019 s https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2386034.
KRAIGHER, A., 2011. Cepljenje v Sloveniji. V: KRAIGHER, A., IHAN, A. in AVČIN, T., ur. Cepljen-
je in cepiva – dobre prakse varnega cepljenja. Ljubljana: Sekcija za preventivno medici-
no SDZ, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD in Inštitut za
varovanje zdravja RS, str. 18–20.
KRAIGHER MIŠIČ, T., 2011. Privolitev v cepljenje in pojasnilna dolžnost. V: KRAIGHER, A.,
IHAN, A. in AVČIN, T., ur. Cepljenje in cepiva – dobre prakse varnega cepljenja. Ljublja-
203
