Page 241 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 241
os zdravstvenih delavcev do obravnave
potencialnega darovalca organov:
sistematični pregled literature
Katja Filej, Igor Karnjuš
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Izola, Polje 42, 6310 Izola
filejkatja@gmail.com, igor.karnjus@fvz.upr.si
Povzetek
Uvod: Za uspešno transplantacijsko dejavnost je potrebno pridobivanje organov, kar po-
teka v večini bolnišnic po svetu od možgansko mrtvih darovalcev. Zanimal nas je od-
nos zdravstvenih delavcev do donorskega procesa, lastna opredelitev, morebitne etične
dileme in nestrinjanja. Metode: Naredili smo sistematični pregled literature s pomočjo
PRISMA modela (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Rewievs and Meta-Anal-
yses). Članke smo iskali v bazah podatkov PubMed, Medline in ScienceDirect. Vključili
smo izvirne kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so bile objavljene v znanstvenih re-
vijah v obdobju 2007–2016. Rezultati: V končni pregled smo vključili 13 relevantnih člank-
ov. Ugotovili smo, da je naklonjenost do darovanja organov med zdravstvenimi delavci
dokaj visoka, sicer nekoliko nižja pri medicinskih sestrah kot pri zdravnikih. Kot razlog za
nižjo naklonjenost do donorstva medicinske sestre navajajo slabše poznavanje koncepta
možganske smrti. Razprava: Tako zdravstveni delavci kot avtorji raziskav predlagajo pov-
ečanje obsega formalne izobrazbe na račun donorskega procesa in vpeljavo dodatnih
izobraževalnih ukrepov, kar bi po njihovem mnenju privedlo do zvečanja naklonjenos-
ti zdravstvenih delavcev do donorstva in posledično višjega števila izpeljanih darovanj
organov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, obravnava darovalca organov, odnos, možganska
smrt
Uvod
Temeljna naloga zdravstvenih delavcev po diagnosticirani možganski smr-
ti je vzdrževanje življenja organov v telesu umrlega pacienta. Takšni pacien-
ti so na videz še vedno živi, dihajo s pomočjo aparature, nekateri imajo ce-
lo določene gibalne reflekse. Za veliko večino so to umirajoče osebe, ki pa
imajo pravico do naravne, mirne smrti (Roels idr., 2010; Floden in sod. 2011).
Transplantacijska dejavnost, možganska smrt kot dejanska smrt in obravna-
va možgansko mrtve osebe je še dan danes tako v Sloveniji kot v Evropskem
prostoru dokaj tabuizirana. Tako laična kot strokovna javnost nista povsem
seznanjeni in prepričani v etičnost postopkov ugotavljanja možganske smrti,
potencialnega darovalca organov:
sistematični pregled literature
Katja Filej, Igor Karnjuš
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Izola, Polje 42, 6310 Izola
filejkatja@gmail.com, igor.karnjus@fvz.upr.si
Povzetek
Uvod: Za uspešno transplantacijsko dejavnost je potrebno pridobivanje organov, kar po-
teka v večini bolnišnic po svetu od možgansko mrtvih darovalcev. Zanimal nas je od-
nos zdravstvenih delavcev do donorskega procesa, lastna opredelitev, morebitne etične
dileme in nestrinjanja. Metode: Naredili smo sistematični pregled literature s pomočjo
PRISMA modela (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Rewievs and Meta-Anal-
yses). Članke smo iskali v bazah podatkov PubMed, Medline in ScienceDirect. Vključili
smo izvirne kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so bile objavljene v znanstvenih re-
vijah v obdobju 2007–2016. Rezultati: V končni pregled smo vključili 13 relevantnih člank-
ov. Ugotovili smo, da je naklonjenost do darovanja organov med zdravstvenimi delavci
dokaj visoka, sicer nekoliko nižja pri medicinskih sestrah kot pri zdravnikih. Kot razlog za
nižjo naklonjenost do donorstva medicinske sestre navajajo slabše poznavanje koncepta
možganske smrti. Razprava: Tako zdravstveni delavci kot avtorji raziskav predlagajo pov-
ečanje obsega formalne izobrazbe na račun donorskega procesa in vpeljavo dodatnih
izobraževalnih ukrepov, kar bi po njihovem mnenju privedlo do zvečanja naklonjenos-
ti zdravstvenih delavcev do donorstva in posledično višjega števila izpeljanih darovanj
organov.
Ključne besede: zdravstveni delavci, obravnava darovalca organov, odnos, možganska
smrt
Uvod
Temeljna naloga zdravstvenih delavcev po diagnosticirani možganski smr-
ti je vzdrževanje življenja organov v telesu umrlega pacienta. Takšni pacien-
ti so na videz še vedno živi, dihajo s pomočjo aparature, nekateri imajo ce-
lo določene gibalne reflekse. Za veliko večino so to umirajoče osebe, ki pa
imajo pravico do naravne, mirne smrti (Roels idr., 2010; Floden in sod. 2011).
Transplantacijska dejavnost, možganska smrt kot dejanska smrt in obravna-
va možgansko mrtve osebe je še dan danes tako v Sloveniji kot v Evropskem
prostoru dokaj tabuizirana. Tako laična kot strokovna javnost nista povsem
seznanjeni in prepričani v etičnost postopkov ugotavljanja možganske smrti,
