Page 236 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 236
iskovanje za znanje, znanje za zdravje večer 2 minuti z otroško zobno ščetko in otroško zobno pasto. Starši so otroka
že peljali na preventivni zobozdravstveni pregled. Izpostavili smo tri negov-
alne diagnoze: Obnašanje v podporo zdravju, Neučinkovita zaščita in Znanje,
pomanjkljivo (Gordon, 2006).
Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da so starši največ informacij o
ohranjanju oralnega zdravja otrok prejeli od zdravstvenih delavcev ter iz lit-
erature ali interneta. Dve materi sta odgovorili, da so za ustno higieno priče-
li skrbeti, ko je bil izraščen prvi mlečni zob, ena mati je povedala, da so priče-
li, ko sta izrastla dva zoba. Na vprašanje, ali so otroka že peljali na preventivni
zobozdravstveni pregled, je le ena izmed treh mater odgovorila pritrdilno.
Prav tako smo ugotovili, da so matere s preventivnimi obiski s strani PMS za-
dovoljne, prav tako so se jim nasveti PMS zdeli uporabni in razumljivi.
Razprava
Pri ohranjanju oralnega zdravja otrok, še posebej pri tistih z višjim tveganjem
za karies, imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci (Kosem, 2009). Hallas in
sod. (2015) v študiji ugotavljajo, da je potrebno povečati znanje mater o skr-
bi za oralno zdravje njihovega otroka. Bodoče matere zbirajo informacije, na-
svete, se izobražujejo, zato je pomembno, da PMS čas nosečnosti izkoristi za
zdravstveno vzgojo (Paglia, 2017). Ob preventivnem patronažnem obisku je
pomembno, da nosečnici PMS svetuje o lastni ustni higieni ter o ustni higieni
še nerojenega otroka, saj se otrokovo zobovje začne razvijati že v 6. tednu no-
sečnosti. Priporoči naj ji zdravo prehranjevanje, saj to otroku omogoča zako-
stenevanje zobnih zametkov ter pravilen razvoj in odpornost zobovja, hkrati
pa koristi nosečnici sami (Sirk, 2012). Po rojstvu otroka PMS materi priporoča
dojenje vsaj prvih 6 mesecev, kasneje pa starše informira o uvajanju mešane
prehrane. Svetuje, da otroku ponujajo sezonsko, pestro in svežo hrano, od-
svetuje sladkor in sladkane pijače. Staršem predstavi, kako poteka razvoj in
rast zobovja, kako naj skrbijo za otrokovo ustno higieno, kako naj se izogne-
jo razvadam, ki privedejo do kariesa in drugih bolezni zobovja ter ustne vo-
tline ter svetuje redne preventivne zobozdravstvene preglede (Drglin in sod.,
2014; Ranfl in sod., 2015; Jereb, 2017). Zakelšek (2011) v svoji raziskavi ugota-
vlja podobno kot mi – večina staršev za ustno zdravje otroka prične skrbeti
takoj, ko otroku izraste prvi mlečni zob, ostali še kasneje. S ščetkanjem je po-
trebno pričeti takoj, ko izraste prvi zob (Sirk, 2012), vendar je priporočljivo, da
starši ustno votlino čistijo od rojstva naprej (Tomanič, 2013). Tudi za obisk zo-
bozdravnika se starši pogosto odločijo prepozno. Polanec (2009) v raziskavi
ugotavlja, da večina staršev otroka prvič pelje k zobozdravniku šele pri treh
letih, razlog obiska zobozdravnika je pogosto kurativa (zaradi že nastalega
kariesa) in ne preventiva. Sirk (2012) opozarja, da je starše potrebno pouči-
ti, da imajo pravico peljati otroka na preventivni zobozdravstveni pregled že
med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Marguč (2016), Pola-
nec (2009) in Tomanič (2013) v raziskavah ugotavljajo, da starši informacije o
skrbi za ustno higieno otroka pridobijo predvsem pri zobozdravniku, medi-
cinskih sestrah, preko interneta ali v literaturi. Rozman (2012) dodaja še prija-
234
že peljali na preventivni zobozdravstveni pregled. Izpostavili smo tri negov-
alne diagnoze: Obnašanje v podporo zdravju, Neučinkovita zaščita in Znanje,
pomanjkljivo (Gordon, 2006).
Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da so starši največ informacij o
ohranjanju oralnega zdravja otrok prejeli od zdravstvenih delavcev ter iz lit-
erature ali interneta. Dve materi sta odgovorili, da so za ustno higieno priče-
li skrbeti, ko je bil izraščen prvi mlečni zob, ena mati je povedala, da so priče-
li, ko sta izrastla dva zoba. Na vprašanje, ali so otroka že peljali na preventivni
zobozdravstveni pregled, je le ena izmed treh mater odgovorila pritrdilno.
Prav tako smo ugotovili, da so matere s preventivnimi obiski s strani PMS za-
dovoljne, prav tako so se jim nasveti PMS zdeli uporabni in razumljivi.
Razprava
Pri ohranjanju oralnega zdravja otrok, še posebej pri tistih z višjim tveganjem
za karies, imajo pomembno vlogo zdravstveni delavci (Kosem, 2009). Hallas in
sod. (2015) v študiji ugotavljajo, da je potrebno povečati znanje mater o skr-
bi za oralno zdravje njihovega otroka. Bodoče matere zbirajo informacije, na-
svete, se izobražujejo, zato je pomembno, da PMS čas nosečnosti izkoristi za
zdravstveno vzgojo (Paglia, 2017). Ob preventivnem patronažnem obisku je
pomembno, da nosečnici PMS svetuje o lastni ustni higieni ter o ustni higieni
še nerojenega otroka, saj se otrokovo zobovje začne razvijati že v 6. tednu no-
sečnosti. Priporoči naj ji zdravo prehranjevanje, saj to otroku omogoča zako-
stenevanje zobnih zametkov ter pravilen razvoj in odpornost zobovja, hkrati
pa koristi nosečnici sami (Sirk, 2012). Po rojstvu otroka PMS materi priporoča
dojenje vsaj prvih 6 mesecev, kasneje pa starše informira o uvajanju mešane
prehrane. Svetuje, da otroku ponujajo sezonsko, pestro in svežo hrano, od-
svetuje sladkor in sladkane pijače. Staršem predstavi, kako poteka razvoj in
rast zobovja, kako naj skrbijo za otrokovo ustno higieno, kako naj se izogne-
jo razvadam, ki privedejo do kariesa in drugih bolezni zobovja ter ustne vo-
tline ter svetuje redne preventivne zobozdravstvene preglede (Drglin in sod.,
2014; Ranfl in sod., 2015; Jereb, 2017). Zakelšek (2011) v svoji raziskavi ugota-
vlja podobno kot mi – večina staršev za ustno zdravje otroka prične skrbeti
takoj, ko otroku izraste prvi mlečni zob, ostali še kasneje. S ščetkanjem je po-
trebno pričeti takoj, ko izraste prvi zob (Sirk, 2012), vendar je priporočljivo, da
starši ustno votlino čistijo od rojstva naprej (Tomanič, 2013). Tudi za obisk zo-
bozdravnika se starši pogosto odločijo prepozno. Polanec (2009) v raziskavi
ugotavlja, da večina staršev otroka prvič pelje k zobozdravniku šele pri treh
letih, razlog obiska zobozdravnika je pogosto kurativa (zaradi že nastalega
kariesa) in ne preventiva. Sirk (2012) opozarja, da je starše potrebno pouči-
ti, da imajo pravico peljati otroka na preventivni zobozdravstveni pregled že
med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Marguč (2016), Pola-
nec (2009) in Tomanič (2013) v raziskavah ugotavljajo, da starši informacije o
skrbi za ustno higieno otroka pridobijo predvsem pri zobozdravniku, medi-
cinskih sestrah, preko interneta ali v literaturi. Rozman (2012) dodaja še prija-
234
