Page 243 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 243
atičnem pregledu, so bili: objava v znanstveni reviji; dostop do celotnega katja filej, igor karnjuš
besedila; angleški jezik; publikacije držav Evrope in ZDA, raziskava izvede-
na v bolnišničnem okolju, na zdravstvenih delavcih (zdravniki in medicinske
sestre), kvantitativne in kvalitativne raziskave, časovna omejitev 10 let (2007–
2016). Za pridobivanje člankov, smo uporabili naslednje ključne besede:
zdravstveni delavci, obravnava darovalca organov, odnos, možganska smrt;
posamično in njihove izpeljanke povezane z Boolovima operatorjema AND
in OR. Začetno smo pridobili 1126 zadetkov, izmed katerih smo pregledali izv-
lečke ter zavrgli duplikate. Kasneje smo s pregledom, tabeliranjem in deskrip-
tivno metodo izločili vse članke, ki ne ustrezajo iskani vsebini. Od 1126 zadet-
kov smo nazadnje uporabili 13 relevantnih člankov.
Na sliki 1 je s pomočjo PRISMA diagrama prikazan potek izbire člankov, ki so
bili vključeni v končno predstavitev rezultatov (n = 13).
Rezultati
Ugotovitve pridobljenih raziskav nakazujejo precej visoko naklonjenost zdra-
vstvenih delavcev do darovanja organov, sicer nekatere raziskave nakazuje-
jo vseeno nekoliko višjo naklonjenostjo s strani zdravnikov (Roels, Spaight,
Smits in Cohen, 2010). Višja naklonjenost donorstvu je prisotna med zdra-
vstvenimi delavci v državah, kjer je transplantacijska dejavnost bolj razvita in
utečena; najvišja je v Belgiji, na Norveškem in v Nemčiji. Iz člankov, ki so bi-
li zajeti v pregled literature, kljub visoki naklonjenosti zdravstvenih delavcev
do donorstva ugotavljamo precej nižjo naklonjenost do darovanja lastnih or-
ganov v primeru bolezni ali poškodbe (60–80 %), še manj pa bi jih privolilo v
darovanje organov družinskih članov. Prav tako so Radunz idr. (2010) ugotovili,
da je med zaposlenimi v EIT, kjer se izvaja donorski program, le 60 % nosilcev
donorske kartice (Roels idr., 2010; Radunz idr., 2010). V vseh trinajstih člankih,
ki so bili zajeti v pregled literature, smo ugotovili, da je ključni dejavnik, ki
vpliva na opredelitev glede darovanja organov znanje. Večina raziskav nam-
reč ugotavlja, da imajo zdravstveni delavci, tako zdravniki kot medicinske
sestre, predvsem primanjkljaj znanja na področju prepoznavanja potencial-
nih darovalcev kot tudi slabše poznavanje protokola koordinacije celotnega
postopka darovanja organov. Tako zdravniki kot medicinske sestre namreč
med formalnim izobraževanjem ne pridobijo dovolj znanja glede obravnave
potencialnega darovalca. Določene raziskave pa navajajo tudi pomanjkan-
je jasno definiranih bolnišničnih protokolov oz. smernic obravnave poten-
cialnega donorja (Melo idr., 2011; Rodrigues-Arias idr., 2012; Zambudio idr.,
2009). Naklonjenost zdravstvenih delavcev do donorstva se spreminja tudi
glede na okoliščine, v katerih pride do možganske ali cirkulatorne smrti pa-
cienta. Zdravstveni delavci v večini raziskav navajajo potrebo po dodatnem
izobraževanju na področju obravnave potencialnega darovalca, kar bi po nji-
hovem mnenju privedlo do zvečanja naklonjenosti zdravstvenih delavcev
do donorstva in posledično višjega števila izpeljanih darovanj organov. Ug-
otovitve večine raziskav navajajo, da je obravnava potencialnega darovalca
in njegovih svojcev eden največjih tehničnih, čustvenih in etično-moralnih
241
besedila; angleški jezik; publikacije držav Evrope in ZDA, raziskava izvede-
na v bolnišničnem okolju, na zdravstvenih delavcih (zdravniki in medicinske
sestre), kvantitativne in kvalitativne raziskave, časovna omejitev 10 let (2007–
2016). Za pridobivanje člankov, smo uporabili naslednje ključne besede:
zdravstveni delavci, obravnava darovalca organov, odnos, možganska smrt;
posamično in njihove izpeljanke povezane z Boolovima operatorjema AND
in OR. Začetno smo pridobili 1126 zadetkov, izmed katerih smo pregledali izv-
lečke ter zavrgli duplikate. Kasneje smo s pregledom, tabeliranjem in deskrip-
tivno metodo izločili vse članke, ki ne ustrezajo iskani vsebini. Od 1126 zadet-
kov smo nazadnje uporabili 13 relevantnih člankov.
Na sliki 1 je s pomočjo PRISMA diagrama prikazan potek izbire člankov, ki so
bili vključeni v končno predstavitev rezultatov (n = 13).
Rezultati
Ugotovitve pridobljenih raziskav nakazujejo precej visoko naklonjenost zdra-
vstvenih delavcev do darovanja organov, sicer nekatere raziskave nakazuje-
jo vseeno nekoliko višjo naklonjenostjo s strani zdravnikov (Roels, Spaight,
Smits in Cohen, 2010). Višja naklonjenost donorstvu je prisotna med zdra-
vstvenimi delavci v državah, kjer je transplantacijska dejavnost bolj razvita in
utečena; najvišja je v Belgiji, na Norveškem in v Nemčiji. Iz člankov, ki so bi-
li zajeti v pregled literature, kljub visoki naklonjenosti zdravstvenih delavcev
do donorstva ugotavljamo precej nižjo naklonjenost do darovanja lastnih or-
ganov v primeru bolezni ali poškodbe (60–80 %), še manj pa bi jih privolilo v
darovanje organov družinskih članov. Prav tako so Radunz idr. (2010) ugotovili,
da je med zaposlenimi v EIT, kjer se izvaja donorski program, le 60 % nosilcev
donorske kartice (Roels idr., 2010; Radunz idr., 2010). V vseh trinajstih člankih,
ki so bili zajeti v pregled literature, smo ugotovili, da je ključni dejavnik, ki
vpliva na opredelitev glede darovanja organov znanje. Večina raziskav nam-
reč ugotavlja, da imajo zdravstveni delavci, tako zdravniki kot medicinske
sestre, predvsem primanjkljaj znanja na področju prepoznavanja potencial-
nih darovalcev kot tudi slabše poznavanje protokola koordinacije celotnega
postopka darovanja organov. Tako zdravniki kot medicinske sestre namreč
med formalnim izobraževanjem ne pridobijo dovolj znanja glede obravnave
potencialnega darovalca. Določene raziskave pa navajajo tudi pomanjkan-
je jasno definiranih bolnišničnih protokolov oz. smernic obravnave poten-
cialnega donorja (Melo idr., 2011; Rodrigues-Arias idr., 2012; Zambudio idr.,
2009). Naklonjenost zdravstvenih delavcev do donorstva se spreminja tudi
glede na okoliščine, v katerih pride do možganske ali cirkulatorne smrti pa-
cienta. Zdravstveni delavci v večini raziskav navajajo potrebo po dodatnem
izobraževanju na področju obravnave potencialnega darovalca, kar bi po nji-
hovem mnenju privedlo do zvečanja naklonjenosti zdravstvenih delavcev
do donorstva in posledično višjega števila izpeljanih darovanj organov. Ug-
otovitve večine raziskav navajajo, da je obravnava potencialnega darovalca
in njegovih svojcev eden največjih tehničnih, čustvenih in etično-moralnih
241
