Page 272 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 272
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Sprejemljivost/uporabnost
Teorija je relevantna za uporabo pri različnih populacijah ljudi, ki doživljajo
simptome oz. so ogroženi za doživljanje simptomov v času razvoja kronične
bolezni. Teorija je uporabna na različnih področjih zdravstvene nege, prav
tako pa podpira razvoj individualnih oz. skupinskih intervencijskih strategij
obvladovanja simptomov (Humphreys in sod., 2014).
Razprava
Pojavnost simptomov lahko vpliva na kakovost življenja pacientov, prav tako
pa ovirajo njihovo fizično, psihično in socialno delovanje (Humphreys in sod.,
2008). Simptomi so dejavniki, ki pogosto vzpodbudijo pacienta k iskanju po-
moči v zdravstvenih ustanovah (Dodd in sod., 2001), še posebej po neučink-
ovitih samoobvladovalnih strategijah (Larson in sod., 1994). Za obvladovan-
je simptomov lahko uporabimo teorijo obvladovanja simptomov. Cilj teorije
je odstraniti oz. zmanjšati nivo obremenitve simptomov (Humphreys in sod.,
2014). Njena uporaba v praksi omogoča učinkovito in kakovostno obravna-
vanje, ocenjevanje ter omejevanje simptomov (Özel in sod., 2018). Upora-�
bljena je bila na različnih področjih zdravstvene nege, in sicer na kirurškem
(Yin in sod., 2018), pediatričnem (Linder, 2010), psihiatričnem (Letzkus in
sod., 2017), nevrološkem področju (Cwiekala-Lewis in sod., 2017) in pri ob-
vladovanju kroničnih bolezni (Shankel in Wofford, 2016). Humphreys in sod.
(2014) ugotavljajo, da bi bilo teorijo potrebno ponovno preučiti in revidirati.
Izpostavljajo, da v predstavljenem modelu teorije manjka komponenta čas.
Upoštevanje časa je pomembno zato, ker pacienti skozi čas doživljajo spre-
membe v občutenju simptomov, s tem pa lahko ugotovimo učinkovitost up-
orabe predpisanih strategij in njihovo največjo koristnost.
Zaključek
Ugotavljamo, da je cilj teorije obvladovanja simptomov odstranjevanje oz.
zmanjševanje intenzitete simptomov in njihovih posledic. Teorijo bi v sloven-
skem prostoru lahko implementirali v prakso, vendar bi jo bilo pred uporabo
potrebno testirati za ugotavljanje njene ustreznosti v smislu kulturnih in de-
mografskih razlik ter njenega sprejetja med medicinskimi sestrami.
Literatura
BRANT, J.M., BECK, S. in MIASKOWSKI, C., 2010. Building dynamic models and theories to
advance the science of symptom management research [online]. Journal of advanced
nursing, vol. 66, (1), str. 228–240. Pridobljeno 13. 12. 2019 s https://doi.org/10.1111/j.1365-
2648.2009.05179.x
BREEN, L.J., AOUN, S.M., O‘CONNOR, M. in RUMBOLD, B., 2014. Bridging the gaps in pal-
liative care bereavement support: an international perspective [online]. Death stud-
ies, vol. 38, (1–5), str. 54–61. Pridobljeno 12.2.2020 s https://doi.org/10.1080/07481187.2
012.725451
270
Teorija je relevantna za uporabo pri različnih populacijah ljudi, ki doživljajo
simptome oz. so ogroženi za doživljanje simptomov v času razvoja kronične
bolezni. Teorija je uporabna na različnih področjih zdravstvene nege, prav
tako pa podpira razvoj individualnih oz. skupinskih intervencijskih strategij
obvladovanja simptomov (Humphreys in sod., 2014).
Razprava
Pojavnost simptomov lahko vpliva na kakovost življenja pacientov, prav tako
pa ovirajo njihovo fizično, psihično in socialno delovanje (Humphreys in sod.,
2008). Simptomi so dejavniki, ki pogosto vzpodbudijo pacienta k iskanju po-
moči v zdravstvenih ustanovah (Dodd in sod., 2001), še posebej po neučink-
ovitih samoobvladovalnih strategijah (Larson in sod., 1994). Za obvladovan-
je simptomov lahko uporabimo teorijo obvladovanja simptomov. Cilj teorije
je odstraniti oz. zmanjšati nivo obremenitve simptomov (Humphreys in sod.,
2014). Njena uporaba v praksi omogoča učinkovito in kakovostno obravna-
vanje, ocenjevanje ter omejevanje simptomov (Özel in sod., 2018). Upora-�
bljena je bila na različnih področjih zdravstvene nege, in sicer na kirurškem
(Yin in sod., 2018), pediatričnem (Linder, 2010), psihiatričnem (Letzkus in
sod., 2017), nevrološkem področju (Cwiekala-Lewis in sod., 2017) in pri ob-
vladovanju kroničnih bolezni (Shankel in Wofford, 2016). Humphreys in sod.
(2014) ugotavljajo, da bi bilo teorijo potrebno ponovno preučiti in revidirati.
Izpostavljajo, da v predstavljenem modelu teorije manjka komponenta čas.
Upoštevanje časa je pomembno zato, ker pacienti skozi čas doživljajo spre-
membe v občutenju simptomov, s tem pa lahko ugotovimo učinkovitost up-
orabe predpisanih strategij in njihovo največjo koristnost.
Zaključek
Ugotavljamo, da je cilj teorije obvladovanja simptomov odstranjevanje oz.
zmanjševanje intenzitete simptomov in njihovih posledic. Teorijo bi v sloven-
skem prostoru lahko implementirali v prakso, vendar bi jo bilo pred uporabo
potrebno testirati za ugotavljanje njene ustreznosti v smislu kulturnih in de-
mografskih razlik ter njenega sprejetja med medicinskimi sestrami.
Literatura
BRANT, J.M., BECK, S. in MIASKOWSKI, C., 2010. Building dynamic models and theories to
advance the science of symptom management research [online]. Journal of advanced
nursing, vol. 66, (1), str. 228–240. Pridobljeno 13. 12. 2019 s https://doi.org/10.1111/j.1365-
2648.2009.05179.x
BREEN, L.J., AOUN, S.M., O‘CONNOR, M. in RUMBOLD, B., 2014. Bridging the gaps in pal-
liative care bereavement support: an international perspective [online]. Death stud-
ies, vol. 38, (1–5), str. 54–61. Pridobljeno 12.2.2020 s https://doi.org/10.1080/07481187.2
012.725451
270
