Page 311 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 311
hur (2012). Pričakuje se, da imajo študenti višjih letnikov za sabo več klinič- maruša magister, andreja kvas
ne prakse in s tem več znanja ter močnejši občutek odgovornosti. Ugotovitev
nakazuje na to, da se moramo pri spodbujanju za cepljenje proti gripi osre-
dotočiti na študente vseh treh letnikov študija zdravstvene nege hkrati ter v
enaki meri (Blank in sod., 2010). V raziskavi (Blank in sod., 2010) se je pokazala
statistično pomembna razlika glede na dolžino izkušenj klinično prakso, kar
nakazuje, da več preživetega časa v kliničnem okolju pozitivno vpliva na zviša-
nje precepljenosti, saj študenti pridobijo več znanja in občutka odgovornosti
za paciente. Presenetljivo pa smo z našo raziskavo ugotovili, da ni statistično
pomembne razlike v precepljenosti med študenti, ki so v času rednega študi-
ja izvajali študentsko delo s področja zdravstvene nege in tistimi, ki ga niso.
Morebiti klinično okolje v Sloveniji ni tako spodbudno glede cepljenja kot je v
drugih državah. Znanje anketiranih o gripi in cepljenju proti gripi je glede na
naše ugotovitve dobro. Večina je pravilno identificirala prevladujoče zaplete
in visoko nalezljivost gripe. Do podobnih zaključkov so prišli tudi Blank in so-
delavci (2010), kjer so študenti različnih zdravstvenih ved pravilno identificira-
li prevladujoče zaplete v 74,4 % in visoko nalezljivost gripe v 94 %. Primerjava
sicer ni najbolj primerna, saj so v raziskavi Blank in sodelavci (2010) opazovali
znanje med študenti različnih smeri zdravstvenih ved. Študenti zdravstvene
nege v raziskavi Salem in sodelavci (2019) so v primerjavi s študenti naše razi-
skave pokazali boljše znanje pri prepoznavanju simptomov (63,5 %) ter ogro-
ženih skupin za okužbo z gripo (58,9 %). Takšni rezultati so lahko posledica
neučinkovitega usmerjanja v uspešen in poglobljen študij. Ugotovitve naka-
zujejo na to, da samo znanje ni zadostno pri spodbujanju študentov za ce-
pljenje proti gripi. Anketiranci se zavedajo resnosti bolezni in posledic, ki jih
gripa lahko prinese. Rezultate lahko primerjamo z raziskavo Salem in sodelav-
ci (2019), kjer ugotavljajo, da se 61,4 % študentov zdravstvene nege ne strinja
s trditvijo, da gripa ni resna bolezen. Zavedanje anketirancev o pomembno-
sti cepljenja proti gripi je nekoliko pod našimi pričakovanji. Lahko bi rekli, da
ne verjamejo dovolj močno v učinkovitost cepiva, morebiti zaradi zahteve po
vsakoletnem cepljenju. Študentom bi bilo smiselno razložiti, zakaj je potreb-
no vsakoletno cepljenje, razglabljati o mitih in napačnih predstavah o ceplje-
nju proti gripi. Ključen bi moral biti poudarek na odgovornosti študentov, ki
jo imajo do pacientov, torej dojeti, da cepljenje ni le osebna zaščita, temveč
tudi zaščita pacientov in ogroženih (Blank in sod., 2010). Večina anketiranih
ni zaskrbljena glede možnih stranskih učinkov cepiva in se ne strinja s trditvi-
jo, da je cepljenje proti gripi boleče. Torej strah pred stranskimi učinki in mo-
žen neprijeten občutek ob cepljenju nista bila razloga za nizko precepljenost.
Nasprotne ugotovitve kažeta raziskavi (Cheung in sod., 2017,) kjer je večina
študentov zdravstvene nege zaskrbljena glede stranskih učinkov ter Kang in
sodelavci (2014), kjer je bil ugotovljen neprijeten občutek ob cepljenju kot en
izmed razlogov proti cepljenju. Naša raziskava ima več omejitev in sicer: (1)
Nizka realizacija vzorca (45,0 %): odgovori tistih, ki niso izpolnili anketnega
vprašalnika, bi lahko bili bistveno drugačni in bi potencialno spremenili rezul-
tate. (2) Rezultati anketnega vprašalnika temeljijo na metodi samoporočanja
oziroma je vir podatkov človeški spomin. Ne moremo zagotovo vedeti ali so
309
ne prakse in s tem več znanja ter močnejši občutek odgovornosti. Ugotovitev
nakazuje na to, da se moramo pri spodbujanju za cepljenje proti gripi osre-
dotočiti na študente vseh treh letnikov študija zdravstvene nege hkrati ter v
enaki meri (Blank in sod., 2010). V raziskavi (Blank in sod., 2010) se je pokazala
statistično pomembna razlika glede na dolžino izkušenj klinično prakso, kar
nakazuje, da več preživetega časa v kliničnem okolju pozitivno vpliva na zviša-
nje precepljenosti, saj študenti pridobijo več znanja in občutka odgovornosti
za paciente. Presenetljivo pa smo z našo raziskavo ugotovili, da ni statistično
pomembne razlike v precepljenosti med študenti, ki so v času rednega študi-
ja izvajali študentsko delo s področja zdravstvene nege in tistimi, ki ga niso.
Morebiti klinično okolje v Sloveniji ni tako spodbudno glede cepljenja kot je v
drugih državah. Znanje anketiranih o gripi in cepljenju proti gripi je glede na
naše ugotovitve dobro. Večina je pravilno identificirala prevladujoče zaplete
in visoko nalezljivost gripe. Do podobnih zaključkov so prišli tudi Blank in so-
delavci (2010), kjer so študenti različnih zdravstvenih ved pravilno identificira-
li prevladujoče zaplete v 74,4 % in visoko nalezljivost gripe v 94 %. Primerjava
sicer ni najbolj primerna, saj so v raziskavi Blank in sodelavci (2010) opazovali
znanje med študenti različnih smeri zdravstvenih ved. Študenti zdravstvene
nege v raziskavi Salem in sodelavci (2019) so v primerjavi s študenti naše razi-
skave pokazali boljše znanje pri prepoznavanju simptomov (63,5 %) ter ogro-
ženih skupin za okužbo z gripo (58,9 %). Takšni rezultati so lahko posledica
neučinkovitega usmerjanja v uspešen in poglobljen študij. Ugotovitve naka-
zujejo na to, da samo znanje ni zadostno pri spodbujanju študentov za ce-
pljenje proti gripi. Anketiranci se zavedajo resnosti bolezni in posledic, ki jih
gripa lahko prinese. Rezultate lahko primerjamo z raziskavo Salem in sodelav-
ci (2019), kjer ugotavljajo, da se 61,4 % študentov zdravstvene nege ne strinja
s trditvijo, da gripa ni resna bolezen. Zavedanje anketirancev o pomembno-
sti cepljenja proti gripi je nekoliko pod našimi pričakovanji. Lahko bi rekli, da
ne verjamejo dovolj močno v učinkovitost cepiva, morebiti zaradi zahteve po
vsakoletnem cepljenju. Študentom bi bilo smiselno razložiti, zakaj je potreb-
no vsakoletno cepljenje, razglabljati o mitih in napačnih predstavah o ceplje-
nju proti gripi. Ključen bi moral biti poudarek na odgovornosti študentov, ki
jo imajo do pacientov, torej dojeti, da cepljenje ni le osebna zaščita, temveč
tudi zaščita pacientov in ogroženih (Blank in sod., 2010). Večina anketiranih
ni zaskrbljena glede možnih stranskih učinkov cepiva in se ne strinja s trditvi-
jo, da je cepljenje proti gripi boleče. Torej strah pred stranskimi učinki in mo-
žen neprijeten občutek ob cepljenju nista bila razloga za nizko precepljenost.
Nasprotne ugotovitve kažeta raziskavi (Cheung in sod., 2017,) kjer je večina
študentov zdravstvene nege zaskrbljena glede stranskih učinkov ter Kang in
sodelavci (2014), kjer je bil ugotovljen neprijeten občutek ob cepljenju kot en
izmed razlogov proti cepljenju. Naša raziskava ima več omejitev in sicer: (1)
Nizka realizacija vzorca (45,0 %): odgovori tistih, ki niso izpolnili anketnega
vprašalnika, bi lahko bili bistveno drugačni in bi potencialno spremenili rezul-
tate. (2) Rezultati anketnega vprašalnika temeljijo na metodi samoporočanja
oziroma je vir podatkov človeški spomin. Ne moremo zagotovo vedeti ali so
309
