Page 308 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 308
iskovanje za znanje, znanje za zdravje bolnišnice posledično preobremenjene. Poleg naraščaja števila pacientov z
gripo pa se poveča tudi absentizem zdravstvenih delavcev, saj je večina nece-
pljena (ECDC – European Centre for Disease Prevention and Control, 2019).
Cepljenje proti gripi je najboljši način, s katerim lahko preprečimo gripo. Pri-
poroča se predvsem ogroženim skupinam ljudi, med katere sodijo tudi zdra-
vstveni delavci. Vzdrževanje visoke stopnje precepljenosti proti gripi zdra-
vstvenih delavcev je ključno pri preprečevanju prenosa te infekcijske bolezni
(Seale in MacIntyre, 2011) in posledičnemu zmanjševanju absentizma (Malte-
zou, 2008). Kljub priporočilom ostaja precepljenost zdravstvenih delavcev v
Evropi nizka (manj kot 30 %) (To in sod., 2016). Med njimi so medicinske ses-
tre največja poklicna skupina z najpogostejšim in najtesnejšim kontaktom s
pacienti (Pandey in sod., 2013). Kljub temu pa so proti gripi najslabše precepl-
jene (Bonaccorsi in sod., 2013; Ishola in sod., 2013). O precepljenosti, znanju in
stališčih do cepljenja proti gripi je med študenti zdravstvenih ved, predvsem
zdravstvene nege, narejenih zelo malo raziskav (Blank in sod., 2010; Cheung
in sod., 2015). Študenti zdravstvene nege so specifična skupina zdravstvenih
delavcev. Ker so v procesu izobraževanja in neizkušeni, se posledično še ne
zavedajo dobro vseh tveganj, ki jih prinaša klinično okolje. Zdravstveni sistem
in zdravstvene ustanove jih velikokrat ne smatrajo za zdravstvene delavce,
saj niso redno zaposleni ter v kliničnem okolju preživijo le del časa (Louler-
gue in Launay, 2014). Za študente zdravstvene nege in ostalih zdravstvenih
ved ni specifičnih dokazov o priporočilih za cepljenje proti gripi (Cornally in
sod., 2013; Kang in sod., 2014). Namen raziskave je ugotoviti znanje in stališča
študentov zdravstvene nege do cepljena proti gripi in vpliv slednjega na od-
ločitev za cepljenje. Cilji raziskave so ugotoviti stopnjo precepljenosti študen-
tov zdravstvene nege, njihovo znanje o gripi in cepljenju proti gripi ter zave-
danje o resnosti posledic gripe in pomembnosti cepljenja proti gripi.
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, izvedena
je bila presečna študija z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Za cilj-
no populacijo smo izbrali redne študente vseh treh letnikov študijskega pro-
grama Zdravstvena nega 1. stopnje, Zdravstvena fakulteta (ZF), Univerza v
Ljubljani (UL) (n = 251). Dobili smo 113 v celoti izpolnjenih anketnih vprašal-
nikov, kar predstavlja 45,0 % odzivnost. Iz 1. letnika je izpolnilo anketni vpra-
šalnik 33 študentov (37,5 %), iz 2. letnika 34 študentov (40,9 %) in 3. letnika
46 študentov (57,5 %). Anketni vprašalnik smo sestavili na podlagi pregleda
literature (Merrill in sod., 2010; Domínguez in sod., 2013; CDC – Centers for
disease control and prevention, 2018) in anketnega vprašalnika Blank in so-
delavci (2010). Za uporabo tega vprašalnika smo predhodno pridobili dovo-
ljenje avtorjev. Pred anketiranjem je bilo izvedeno pilotno testiranje anketne-
ga vprašalnika. Dobili smo 9 izpolnjenih anketnih vprašalnikov s strani rednih
študentov zdravstvene nege, 3. letnik, ZF UL. Zaradi pozitivnega odziva štu-
dentov, vključenih v pilotno testiranje, anketnega vprašalnika nismo spreme-
nili. Vprašalnik je sestavljen iz 27 vprašanj, ki so razdeljena na pet sklopov. Pr-
306
gripo pa se poveča tudi absentizem zdravstvenih delavcev, saj je večina nece-
pljena (ECDC – European Centre for Disease Prevention and Control, 2019).
Cepljenje proti gripi je najboljši način, s katerim lahko preprečimo gripo. Pri-
poroča se predvsem ogroženim skupinam ljudi, med katere sodijo tudi zdra-
vstveni delavci. Vzdrževanje visoke stopnje precepljenosti proti gripi zdra-
vstvenih delavcev je ključno pri preprečevanju prenosa te infekcijske bolezni
(Seale in MacIntyre, 2011) in posledičnemu zmanjševanju absentizma (Malte-
zou, 2008). Kljub priporočilom ostaja precepljenost zdravstvenih delavcev v
Evropi nizka (manj kot 30 %) (To in sod., 2016). Med njimi so medicinske ses-
tre največja poklicna skupina z najpogostejšim in najtesnejšim kontaktom s
pacienti (Pandey in sod., 2013). Kljub temu pa so proti gripi najslabše precepl-
jene (Bonaccorsi in sod., 2013; Ishola in sod., 2013). O precepljenosti, znanju in
stališčih do cepljenja proti gripi je med študenti zdravstvenih ved, predvsem
zdravstvene nege, narejenih zelo malo raziskav (Blank in sod., 2010; Cheung
in sod., 2015). Študenti zdravstvene nege so specifična skupina zdravstvenih
delavcev. Ker so v procesu izobraževanja in neizkušeni, se posledično še ne
zavedajo dobro vseh tveganj, ki jih prinaša klinično okolje. Zdravstveni sistem
in zdravstvene ustanove jih velikokrat ne smatrajo za zdravstvene delavce,
saj niso redno zaposleni ter v kliničnem okolju preživijo le del časa (Louler-
gue in Launay, 2014). Za študente zdravstvene nege in ostalih zdravstvenih
ved ni specifičnih dokazov o priporočilih za cepljenje proti gripi (Cornally in
sod., 2013; Kang in sod., 2014). Namen raziskave je ugotoviti znanje in stališča
študentov zdravstvene nege do cepljena proti gripi in vpliv slednjega na od-
ločitev za cepljenje. Cilji raziskave so ugotoviti stopnjo precepljenosti študen-
tov zdravstvene nege, njihovo znanje o gripi in cepljenju proti gripi ter zave-
danje o resnosti posledic gripe in pomembnosti cepljenja proti gripi.
Metode
Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, izvedena
je bila presečna študija z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Za cilj-
no populacijo smo izbrali redne študente vseh treh letnikov študijskega pro-
grama Zdravstvena nega 1. stopnje, Zdravstvena fakulteta (ZF), Univerza v
Ljubljani (UL) (n = 251). Dobili smo 113 v celoti izpolnjenih anketnih vprašal-
nikov, kar predstavlja 45,0 % odzivnost. Iz 1. letnika je izpolnilo anketni vpra-
šalnik 33 študentov (37,5 %), iz 2. letnika 34 študentov (40,9 %) in 3. letnika
46 študentov (57,5 %). Anketni vprašalnik smo sestavili na podlagi pregleda
literature (Merrill in sod., 2010; Domínguez in sod., 2013; CDC – Centers for
disease control and prevention, 2018) in anketnega vprašalnika Blank in so-
delavci (2010). Za uporabo tega vprašalnika smo predhodno pridobili dovo-
ljenje avtorjev. Pred anketiranjem je bilo izvedeno pilotno testiranje anketne-
ga vprašalnika. Dobili smo 9 izpolnjenih anketnih vprašalnikov s strani rednih
študentov zdravstvene nege, 3. letnik, ZF UL. Zaradi pozitivnega odziva štu-
dentov, vključenih v pilotno testiranje, anketnega vprašalnika nismo spreme-
nili. Vprašalnik je sestavljen iz 27 vprašanj, ki so razdeljena na pet sklopov. Pr-
306
