Page 432 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 432
iskovanje za znanje, znanje za zdravje vanje problemov v smislu razreševanja odnosov med mislimi, čustvi, fizičnimi
senzacijami ter vedenji. Trdi, da negativne misli lahko vzpodbudijo negativna
čustva ter negativne občutke, ki lahko rezultirajo v razvoju negativnih tehnik
spoprijemanja s težavami. Na dolgi rok to prispeva k slabšemu zdravstvene-
mu stanju (Currid in sod., 2011). KVT se uporablja pri zdravljenju odvisnosti,
depresije in distimije, bipolarne motnje, anksioznih motenj, paničnih motenj,
fobij, somatoformnih motenj, motenj prehranjevanja, mejno osebnostnih
motenj, nespečnosti, jeze in agresije, stresa, kronične bolečine in utrujenosti,
zapletov v nosečnosti, hormonskega ravnovesja ter v nekaterih primerih celo
shizofrenije. Primerna je tako za otroke kot tudi za odrasle (Hofmann in sod.,
2012). V 70. letih prejšnjega stoletja so v Združenem Kraljestvu psihiatrične
medicinske sestre poleg psihiatrov in psihologov postale prve, ki so prejele
sistematično usposabljanje o KVT ter slednjo tudi pričele uporabljati (Yoshi-
naga in sod., 2015). V zadnjih 10 do 15 letih je KVT postala najbolj efektiv-
na ter z dokazi potrjena adjuktivna terapija za zdravljenje duševnih motenj.
Dostop do te terapije pa je kljub vsem dokazom otežkočen, saj primanjkuje
profesionalcev, izurjenih v KVT. Izobraževanje medicinskih sester na področ-
ju KVT bi povečalo število oseb, ki lahko uporabljajo principe KVT, kar bi do-
prineslo k večjemu dostopu posameznikov do te terapije, predvsem v do-
mačem okolju (Pinninti in sod., 2006). Skozi analizo literature smo ugotovili,
da je v slovenskem prostoru primanjkljaj izvedenih raziskav na to temo, za-
to ne moremo pridobiti podatka, koliko se KVT v Sloveniji že izvaja in v koli-
ki meri so medicinske sestre o njej informirane. Zaradi tega smo se odločili za
izvedbo raziskave med medicinskimi sestrami v psihiatrični zdravstveni ne-
gi v enem izmed slovenskih kliničnih centrov. Namen raziskovalnega dela je
bil raziskati poznavanje in uporabo KVT pri medicinskih sestrah v psihiatrični
zdravstveni negi. V raziskovalnem delu smo želeli odgovoriti na naslednje ra-
ziskovalno vprašanje: »Kako medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi
samoocenjujejo poznavanje in uporabo principov kognitivno vedenjske ter-
apije?«
Metode
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, ki izha-
ja iz filozofije pozitivizma. Pozitivizem trdi, da edini mogoč vir spoznanja te-
melji na empirično dokazljivih pojavih (Mill, 2005). Izvedena je bila presečna
študija, saj smo v določenem časovnem obdobju razdelili ankete. S pomoč-
jo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o samooceni poznavanja in
izvajanja kognitivno vedenjske terapije v enem izmed slovenskih kliničnih
centrov ter le-te nato statistično obdelali. V raziskovalnem delu smo podat-
ke zbrali s kvantitativno metodo, in sicer uporabili smo originalno sestavl-
jeno anketo zaprtega tipa. Anketa je vsebovala 5 vprašanj zaprtega tipa, ki se
navezujejo na poznavanje in uporabo KVT, pri čemer je eno izmed vprašanj
razdeljeno na 4 podvprašanja ter 4 vprašanja, iz katerih smo pridobili demo-
grafske podatke. Demografski podatki so zajemali spol in starost anketiran-
ca/ke, raven njegove/njene izobrazbe ter število let delovnih izkušenj. Zbrane
430
senzacijami ter vedenji. Trdi, da negativne misli lahko vzpodbudijo negativna
čustva ter negativne občutke, ki lahko rezultirajo v razvoju negativnih tehnik
spoprijemanja s težavami. Na dolgi rok to prispeva k slabšemu zdravstvene-
mu stanju (Currid in sod., 2011). KVT se uporablja pri zdravljenju odvisnosti,
depresije in distimije, bipolarne motnje, anksioznih motenj, paničnih motenj,
fobij, somatoformnih motenj, motenj prehranjevanja, mejno osebnostnih
motenj, nespečnosti, jeze in agresije, stresa, kronične bolečine in utrujenosti,
zapletov v nosečnosti, hormonskega ravnovesja ter v nekaterih primerih celo
shizofrenije. Primerna je tako za otroke kot tudi za odrasle (Hofmann in sod.,
2012). V 70. letih prejšnjega stoletja so v Združenem Kraljestvu psihiatrične
medicinske sestre poleg psihiatrov in psihologov postale prve, ki so prejele
sistematično usposabljanje o KVT ter slednjo tudi pričele uporabljati (Yoshi-
naga in sod., 2015). V zadnjih 10 do 15 letih je KVT postala najbolj efektiv-
na ter z dokazi potrjena adjuktivna terapija za zdravljenje duševnih motenj.
Dostop do te terapije pa je kljub vsem dokazom otežkočen, saj primanjkuje
profesionalcev, izurjenih v KVT. Izobraževanje medicinskih sester na področ-
ju KVT bi povečalo število oseb, ki lahko uporabljajo principe KVT, kar bi do-
prineslo k večjemu dostopu posameznikov do te terapije, predvsem v do-
mačem okolju (Pinninti in sod., 2006). Skozi analizo literature smo ugotovili,
da je v slovenskem prostoru primanjkljaj izvedenih raziskav na to temo, za-
to ne moremo pridobiti podatka, koliko se KVT v Sloveniji že izvaja in v koli-
ki meri so medicinske sestre o njej informirane. Zaradi tega smo se odločili za
izvedbo raziskave med medicinskimi sestrami v psihiatrični zdravstveni ne-
gi v enem izmed slovenskih kliničnih centrov. Namen raziskovalnega dela je
bil raziskati poznavanje in uporabo KVT pri medicinskih sestrah v psihiatrični
zdravstveni negi. V raziskovalnem delu smo želeli odgovoriti na naslednje ra-
ziskovalno vprašanje: »Kako medicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi
samoocenjujejo poznavanje in uporabo principov kognitivno vedenjske ter-
apije?«
Metode
V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja, ki izha-
ja iz filozofije pozitivizma. Pozitivizem trdi, da edini mogoč vir spoznanja te-
melji na empirično dokazljivih pojavih (Mill, 2005). Izvedena je bila presečna
študija, saj smo v določenem časovnem obdobju razdelili ankete. S pomoč-
jo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke o samooceni poznavanja in
izvajanja kognitivno vedenjske terapije v enem izmed slovenskih kliničnih
centrov ter le-te nato statistično obdelali. V raziskovalnem delu smo podat-
ke zbrali s kvantitativno metodo, in sicer uporabili smo originalno sestavl-
jeno anketo zaprtega tipa. Anketa je vsebovala 5 vprašanj zaprtega tipa, ki se
navezujejo na poznavanje in uporabo KVT, pri čemer je eno izmed vprašanj
razdeljeno na 4 podvprašanja ter 4 vprašanja, iz katerih smo pridobili demo-
grafske podatke. Demografski podatki so zajemali spol in starost anketiran-
ca/ke, raven njegove/njene izobrazbe ter število let delovnih izkušenj. Zbrane
430
