Page 433 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 433
atke smo analizirali s pomočjo IBM SPSS version 24, pri tem smo upora- jana lončarič , vojislav ivetić, klavdija čuček trifkovič
bili deskriptivno statistiko. Raziskavo smo izvedli med medicinskimi sestra-
mi in zdravstveniki z višješolsko in visokošolsko izobrazbo na enem izmed
oddelkov za psihiatrijo v Sloveniji. Zajete so bile vse enote oddelka za psihi-
atrijo. Pri tem smo uporabili neslučajnostni priložnostni vzorec. Število vseh
zaposlenih, ki so ustrezali kriterijem raziskave, je bilo 41. Razdeljenih je bilo
41 anketnih vprašalnikov. Realizacija vzorca je bila 90,2 %. Pred pričetkom ra-
ziskave smo pridobili pisni soglasje ustanove in Komisije za etična vprašanja.
V vlogi smo se zavezali, da bomo pri raziskovanju upoštevali načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi ter načela Helsinško-Tokijske deklaracije.
Anketiranci so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave. Sodelovanje v ra-
ziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni
v maju 2019, oddani pa junija 2019. Omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da
so anketiranci sami ocenili svoj nivo znanja o KVT ter uporabo principov KVT
v praksi, kar pomeni, da so rezultati subjektivni. Omejitev predstavlja tudi ve-
likost vzorca in način vzorčenja. Raziskava je bila narejena le v eni ustanovi na
priložnostnem vzorcu, zato rezultatov ne moremo posplošiti na širšo popu-
lacijo.
Rezultati
Ugotovili smo, da je znanje medicinskih sester/zdravstvenikov na Oddelku za
psihiatrijo enega izmed slovenskih kliničnih centrov dobro. Samo 15 (40,5 %)
anketiranih je svoje znanje o KVT opredelilo kot »zelo slabo« ali »slabo«. Kar
13 (35,1 %) anketiranih meni, da KVT poznajo »povprečno«, 9 (24,3 %) anke-
tiranih pa meni, da je njihovo znanje Kognitivno vedenjske terapije »dobro«.
Nihče izmed anketiranih se ni opredelil, da je raven njegovega poznavanja
KVT »odlična«. Svoje znanje v največ primerih (32,4 %) črpajo iz strokovne li-
terature, kot so knjige, zborniki in strokovni članki, manj se jih poslužijo sple-
ta kot vira informacij (21,6 %), nekaj pa je tudi takih, ki so svoje znanje o KVT
pridobili tekom študija (16,2 %). Več kot polovica anketiranih (62,2 %) se je že
udeležila izobraževanja na temo KVT. Raziskava je pokazala, da je 24 (64,9 %)
anektiranih označilo, da pri svojem delu uporabljajo principe Kognitivno ve-
denjske terapije, medtem ko 13 (35,1 %) anketiranih principov KVT pri svojem
delu ne uporabljajo. Najpogosteje uporabljeni princip je »planiranje prijetnih
aktivnostih«, ki ga kar 86,5 % anketiranih uporablja zelo pogosto ali pogosto.
Drugi najpogosteje uporabljeni princip je »pisanje dnevnika«, ki ga anketirani
uporabljajo zelo pogosto ali pogosto v 70,3 %. Najmanj uporabljena principa
sta »testiranje veljavnosti« in »izpostavljanje neprijetnim situacijam«, ki ju an-
ketirani zelo pogosto ali pogosto uporabljajo le v 16,2 %. Ugotovljeno lahko
povzamemo z odgovorom na postavljeno raziskovalno vprašanje »Kako me-�
dicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi samoocenjujejo poznavanje in
uporabo principov kognitivno vedenjske terapije?«. Ugotovili smo, da 59,4 %
medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi po lastni oceni povprečno
ali dobro pozna KVT. Dobro poznavanje KVT se kaže tudi v visokem odstotku
(64,9 %) uporabe principov KVT pri vsakdanjem delu anketiranih.
431
bili deskriptivno statistiko. Raziskavo smo izvedli med medicinskimi sestra-
mi in zdravstveniki z višješolsko in visokošolsko izobrazbo na enem izmed
oddelkov za psihiatrijo v Sloveniji. Zajete so bile vse enote oddelka za psihi-
atrijo. Pri tem smo uporabili neslučajnostni priložnostni vzorec. Število vseh
zaposlenih, ki so ustrezali kriterijem raziskave, je bilo 41. Razdeljenih je bilo
41 anketnih vprašalnikov. Realizacija vzorca je bila 90,2 %. Pred pričetkom ra-
ziskave smo pridobili pisni soglasje ustanove in Komisije za etična vprašanja.
V vlogi smo se zavezali, da bomo pri raziskovanju upoštevali načela Kodeksa
etike v zdravstveni negi in oskrbi ter načela Helsinško-Tokijske deklaracije.
Anketiranci so bili seznanjeni z namenom in cilji raziskave. Sodelovanje v ra-
ziskavi je bilo prostovoljno in anonimno. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni
v maju 2019, oddani pa junija 2019. Omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da
so anketiranci sami ocenili svoj nivo znanja o KVT ter uporabo principov KVT
v praksi, kar pomeni, da so rezultati subjektivni. Omejitev predstavlja tudi ve-
likost vzorca in način vzorčenja. Raziskava je bila narejena le v eni ustanovi na
priložnostnem vzorcu, zato rezultatov ne moremo posplošiti na širšo popu-
lacijo.
Rezultati
Ugotovili smo, da je znanje medicinskih sester/zdravstvenikov na Oddelku za
psihiatrijo enega izmed slovenskih kliničnih centrov dobro. Samo 15 (40,5 %)
anketiranih je svoje znanje o KVT opredelilo kot »zelo slabo« ali »slabo«. Kar
13 (35,1 %) anketiranih meni, da KVT poznajo »povprečno«, 9 (24,3 %) anke-
tiranih pa meni, da je njihovo znanje Kognitivno vedenjske terapije »dobro«.
Nihče izmed anketiranih se ni opredelil, da je raven njegovega poznavanja
KVT »odlična«. Svoje znanje v največ primerih (32,4 %) črpajo iz strokovne li-
terature, kot so knjige, zborniki in strokovni članki, manj se jih poslužijo sple-
ta kot vira informacij (21,6 %), nekaj pa je tudi takih, ki so svoje znanje o KVT
pridobili tekom študija (16,2 %). Več kot polovica anketiranih (62,2 %) se je že
udeležila izobraževanja na temo KVT. Raziskava je pokazala, da je 24 (64,9 %)
anektiranih označilo, da pri svojem delu uporabljajo principe Kognitivno ve-
denjske terapije, medtem ko 13 (35,1 %) anketiranih principov KVT pri svojem
delu ne uporabljajo. Najpogosteje uporabljeni princip je »planiranje prijetnih
aktivnostih«, ki ga kar 86,5 % anketiranih uporablja zelo pogosto ali pogosto.
Drugi najpogosteje uporabljeni princip je »pisanje dnevnika«, ki ga anketirani
uporabljajo zelo pogosto ali pogosto v 70,3 %. Najmanj uporabljena principa
sta »testiranje veljavnosti« in »izpostavljanje neprijetnim situacijam«, ki ju an-
ketirani zelo pogosto ali pogosto uporabljajo le v 16,2 %. Ugotovljeno lahko
povzamemo z odgovorom na postavljeno raziskovalno vprašanje »Kako me-�
dicinske sestre v psihiatrični zdravstveni negi samoocenjujejo poznavanje in
uporabo principov kognitivno vedenjske terapije?«. Ugotovili smo, da 59,4 %
medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi po lastni oceni povprečno
ali dobro pozna KVT. Dobro poznavanje KVT se kaže tudi v visokem odstotku
(64,9 %) uporabe principov KVT pri vsakdanjem delu anketiranih.
431
