Page 428 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 428
iskovanje za znanje, znanje za zdravje na dvig kakovosti obravnave. Osebe se boljše počutijo, stik je pristnejši, in po-
čutijo se sprejete. Obravnava oseb z demenco je individualna, delo medicin-
skih sester je prilagojeno vsakemu posamezniku. Z raziskavo smo ugotovili,
da so se medicinske sestre na podlagi podatkov iz življenjske zgodbe sezna-
nile s pozitivnimi dogodki iz življenja osebe z demenco in tako vzpodbudile
pozitivna čustva. Tudi Sanchez s sodelavci (2016a) poudarja, da na kakovost
življenja vplivajo tudi pozitivni občutki, saj s tem preprečujemo ali zmanjšu-
jemo vedenje, ki povzroča vznemirjenje. Medicinske sestre, ki so sodelovale
v raziskavi, povedo o osebi z demenco, ki se ob znani glasbi pomiri oziroma
preneha jokati. Oseba z demenco, ki je nemirna in, agresivna, se pri pogovo-
ru o znanih dogodkih, znanih ljudeh pomiri in upočasni. Z raziskavo smo tudi
ugotovili, da je pri stiku z osebo z demenco pomembno uporabljati predme-
te, ki jih pozna. Na ta način vzpodbujamo občutek poznavanja okolja, v kate-
rem se nahajajo. Kogoj (2011) navaja, da so osebe z demenco raje v domačem
okolju, ki jim je znano in jim daje varnost, zato svojci pogosto težko opišejo
težave, ki se pojavijo, in zato tudi še ne poiščejo pomoči. Rezultate raziska-
ve ne moremo posploševati na celotno populacijo medicinskih sester zaradi
majhnega vzorca. Raziskavo bi bilo treba razširiti na večji vzorec medicinskih
sester ter vključiti tudi osebe z demenco in njihove svojce.
Zaključek
Z raziskavo smo ugotovili, da je potrebno, da medicinske sestre dobro pozna-
jo koncept holistične zdravstvene nege, potrebujejo znanje in kontinuirano
strokovno izpopolnjevanje zaradi vsakodnevnega dela z osebami z demen-
co in tudi njihovimi svojci. Pomembno je delo po procesu zdravstvene nege
ter celostna obravnava oseb z demenco. Življenjske zgodbe oseb z demen-
co se uporabljajo le v domovih za starejše, vendar bi bilo treba zaradi doka-
zanega pozitivnega učinka njihovo uporabo razširiti tudi v ostale institucije,
ki obravnavajo starejše odrasle.
Literatura
ELFRINK, R.T., ZUIDMA, U.S., KUNZ, M. in WESTERHOF, J.G., 2017. The effectiveness of
creating an online life story book on persons with early dementia and their infor-
mal caregivers: a protocol of a randomized controlled trial [online]. BMC Geriatrics,
17:95 str. 1–2. Pridobljeno 3. 6. 2019 s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/
PMC5399324/pdf/12877_2017_Article_471.pdf
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. [online]. Ljubljana: Zbornica
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih ses-
ter, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pridobljeno 17. 1. 2020 s https://www.
zbornica-zveza.si/publikacija/kodeks-etike-v-zdravstveni-negi-in-oskrbi- slovenije-
in-kodeks-etike-za-babice-slovenije/
KOGOJ, A., 2011. Duševne motnje in stiske v starosti [online]. Celje: Visoka zdravstvena šo-
la, str. 6–12. Pridobljeno 19. 8. 2019 s http://www.vzsce.si/si/files/default/pdf/spletna_
gradiva/Duuevne_motnje_in_stiske_v_starosti_E1281.pdf
KRAJNC, A., 2018. Izzivi staranja v domačem okolju-pogled medicinske sestre v patronaž-
nem varstvu. In: Sima Đ., et al. eds. Staranje-izziv prihodnosti: zbornik prispevkov 19.
426
čutijo se sprejete. Obravnava oseb z demenco je individualna, delo medicin-
skih sester je prilagojeno vsakemu posamezniku. Z raziskavo smo ugotovili,
da so se medicinske sestre na podlagi podatkov iz življenjske zgodbe sezna-
nile s pozitivnimi dogodki iz življenja osebe z demenco in tako vzpodbudile
pozitivna čustva. Tudi Sanchez s sodelavci (2016a) poudarja, da na kakovost
življenja vplivajo tudi pozitivni občutki, saj s tem preprečujemo ali zmanjšu-
jemo vedenje, ki povzroča vznemirjenje. Medicinske sestre, ki so sodelovale
v raziskavi, povedo o osebi z demenco, ki se ob znani glasbi pomiri oziroma
preneha jokati. Oseba z demenco, ki je nemirna in, agresivna, se pri pogovo-
ru o znanih dogodkih, znanih ljudeh pomiri in upočasni. Z raziskavo smo tudi
ugotovili, da je pri stiku z osebo z demenco pomembno uporabljati predme-
te, ki jih pozna. Na ta način vzpodbujamo občutek poznavanja okolja, v kate-
rem se nahajajo. Kogoj (2011) navaja, da so osebe z demenco raje v domačem
okolju, ki jim je znano in jim daje varnost, zato svojci pogosto težko opišejo
težave, ki se pojavijo, in zato tudi še ne poiščejo pomoči. Rezultate raziska-
ve ne moremo posploševati na celotno populacijo medicinskih sester zaradi
majhnega vzorca. Raziskavo bi bilo treba razširiti na večji vzorec medicinskih
sester ter vključiti tudi osebe z demenco in njihove svojce.
Zaključek
Z raziskavo smo ugotovili, da je potrebno, da medicinske sestre dobro pozna-
jo koncept holistične zdravstvene nege, potrebujejo znanje in kontinuirano
strokovno izpopolnjevanje zaradi vsakodnevnega dela z osebami z demen-
co in tudi njihovimi svojci. Pomembno je delo po procesu zdravstvene nege
ter celostna obravnava oseb z demenco. Življenjske zgodbe oseb z demen-
co se uporabljajo le v domovih za starejše, vendar bi bilo treba zaradi doka-
zanega pozitivnega učinka njihovo uporabo razširiti tudi v ostale institucije,
ki obravnavajo starejše odrasle.
Literatura
ELFRINK, R.T., ZUIDMA, U.S., KUNZ, M. in WESTERHOF, J.G., 2017. The effectiveness of
creating an online life story book on persons with early dementia and their infor-
mal caregivers: a protocol of a randomized controlled trial [online]. BMC Geriatrics,
17:95 str. 1–2. Pridobljeno 3. 6. 2019 s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/
PMC5399324/pdf/12877_2017_Article_471.pdf
Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014. [online]. Ljubljana: Zbornica
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih ses-
ter, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Pridobljeno 17. 1. 2020 s https://www.
zbornica-zveza.si/publikacija/kodeks-etike-v-zdravstveni-negi-in-oskrbi- slovenije-
in-kodeks-etike-za-babice-slovenije/
KOGOJ, A., 2011. Duševne motnje in stiske v starosti [online]. Celje: Visoka zdravstvena šo-
la, str. 6–12. Pridobljeno 19. 8. 2019 s http://www.vzsce.si/si/files/default/pdf/spletna_
gradiva/Duuevne_motnje_in_stiske_v_starosti_E1281.pdf
KRAJNC, A., 2018. Izzivi staranja v domačem okolju-pogled medicinske sestre v patronaž-
nem varstvu. In: Sima Đ., et al. eds. Staranje-izziv prihodnosti: zbornik prispevkov 19.
426
