Page 438 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 438
iskovanje za znanje, znanje za zdravje ročju, se z njimi pogovarjajo, jih hranijo, objemajo in preoblačijo ter na sploš-
no skrbijo za njih (Mitchell in Templeton, 2014). Lutke so bile najprej uporabl-
jene kot dopolnilna terapija v zdravstveni obravnavi oseb z demenco, in sicer
za vzpodbujanje dobrega počutja in spodbujanje oseb z demenco, ki so ime-
le težave s komunikacijo, ali so se počutile odrinjene (Alander in sod., 2013).
Novejše študije pa ugotavljajo, da lutke lahko pomagajo osebam z demen-
co zadovoljiti potrebo po bližini in varnosti, posledično pa zmanjšajo vedenj-
ske in psihološke simptome demence (Cantarella in sod., 2018). Uporaba lutk
lahko zmanjša vznemirjenost, agresijo in tavanje, poveča interakcijo z okolico
ter vključevanje v dnevne aktivnosti (Ng in sod., 2017). Bisiani in Angus (2012)
pravita, da lutka vzbudi občutek navezanosti ter vpliva na bolj odprto komu-
nikacijo s sostanovalci in zdravstvenimi delavci. Shin (2015) ugotavlja, da so
stanovalci, ki so uporabljali lutke, manj agresivni, manj so tavali in niso bili ta-
ko glasni. Študije kažejo tudi, da se stanovalci počutijo vredni, saj imajo mož-
nost skrbeti za nekoga (Alander in sod., 2013). Osebe z demenco, ki uporablja-
jo lutko in se z njo pogovarjajo, so bolj komunikativne in se bolj jasno izražajo
(James in sod., 2006). Mlinar Reljić in sod. (2019) poudarjajo, da je terapija z
lutko učinkovit pristop, ki zmanjšuje vedenjske in psihološke spremembe ter
pozitivno vpliva na psihosocialno in duhovno počutje oseb z demenco. Pris-
top uporabe lutke v zdravstveni obravnavi oseb z demenco je lahko učinko-
vit, če je pravilno in načrtno izveden. Pomembno je, da stanovalcev ne silimo
v uporabo lutk, ampak jim ponudimo možnost izbire med posameznimi pri-
mernimi lutkami (James in sod., 2006). MacKenzie in sod. (2007) predlagajo,
da lutka tehta okoli 1,4 kg in meri približno 50 centimetrov. Biti mora mehka
na otip. Priporočljivo je, da ima lase, ki jih je možno urejati, ter oči, ki se od-
pirajo in zapirajo. Priporoča se, da imajo nasmešek na obrazu in da so različ-
no oblečene, da jih lahko stanovalci med seboj razlikujejo. Namen je raziskati
izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domu starostnikov glede
uporabe lutk pri osebah z demenco. Cilji raziskave so pregledati in analizira-
ti obstoječo literaturo na temo uporabe lutk ter raziskati in predstaviti izkuš-
nje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutk pri stanovalcih z
demenco, ki bivajo v domu starostnikov. Raziskovalno vprašanje se je glasilo:
»Kakšne so izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutke
pri stanovalcih z demenco, ki bivajo v domovih za starostnike?«.
Metode
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z eksperimentalnim
dizajnom (Polit in Beck, 2012). Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašal-
nik, povzet po MacKenzie in sod. (2006), ta pa je zajemal šest trditev – kriteri-
jev, ki so jih udeleženci izpolnjevali glede na strinjanje po 5-stopenjski Liker-
tovi lestvici. Vsaki trditvi je bilo dodano odprto vprašanje, v okviru katerega
so anketirani zapisali svoje izkušnje. Za analizo podatkov smo uporabili me-
tode deskriptivne statistike. Vprašanje odprtega tipa smo analizirali z meto-
do tematske analize besedila (Braun in Clarke, 2013). Raziskava je potekala v
enem izmed socialnovarstvenih zavodov v vzhodni Sloveniji, na enoti s po-
436
no skrbijo za njih (Mitchell in Templeton, 2014). Lutke so bile najprej uporabl-
jene kot dopolnilna terapija v zdravstveni obravnavi oseb z demenco, in sicer
za vzpodbujanje dobrega počutja in spodbujanje oseb z demenco, ki so ime-
le težave s komunikacijo, ali so se počutile odrinjene (Alander in sod., 2013).
Novejše študije pa ugotavljajo, da lutke lahko pomagajo osebam z demen-
co zadovoljiti potrebo po bližini in varnosti, posledično pa zmanjšajo vedenj-
ske in psihološke simptome demence (Cantarella in sod., 2018). Uporaba lutk
lahko zmanjša vznemirjenost, agresijo in tavanje, poveča interakcijo z okolico
ter vključevanje v dnevne aktivnosti (Ng in sod., 2017). Bisiani in Angus (2012)
pravita, da lutka vzbudi občutek navezanosti ter vpliva na bolj odprto komu-
nikacijo s sostanovalci in zdravstvenimi delavci. Shin (2015) ugotavlja, da so
stanovalci, ki so uporabljali lutke, manj agresivni, manj so tavali in niso bili ta-
ko glasni. Študije kažejo tudi, da se stanovalci počutijo vredni, saj imajo mož-
nost skrbeti za nekoga (Alander in sod., 2013). Osebe z demenco, ki uporablja-
jo lutko in se z njo pogovarjajo, so bolj komunikativne in se bolj jasno izražajo
(James in sod., 2006). Mlinar Reljić in sod. (2019) poudarjajo, da je terapija z
lutko učinkovit pristop, ki zmanjšuje vedenjske in psihološke spremembe ter
pozitivno vpliva na psihosocialno in duhovno počutje oseb z demenco. Pris-
top uporabe lutke v zdravstveni obravnavi oseb z demenco je lahko učinko-
vit, če je pravilno in načrtno izveden. Pomembno je, da stanovalcev ne silimo
v uporabo lutk, ampak jim ponudimo možnost izbire med posameznimi pri-
mernimi lutkami (James in sod., 2006). MacKenzie in sod. (2007) predlagajo,
da lutka tehta okoli 1,4 kg in meri približno 50 centimetrov. Biti mora mehka
na otip. Priporočljivo je, da ima lase, ki jih je možno urejati, ter oči, ki se od-
pirajo in zapirajo. Priporoča se, da imajo nasmešek na obrazu in da so različ-
no oblečene, da jih lahko stanovalci med seboj razlikujejo. Namen je raziskati
izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domu starostnikov glede
uporabe lutk pri osebah z demenco. Cilji raziskave so pregledati in analizira-
ti obstoječo literaturo na temo uporabe lutk ter raziskati in predstaviti izkuš-
nje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutk pri stanovalcih z
demenco, ki bivajo v domu starostnikov. Raziskovalno vprašanje se je glasilo:
»Kakšne so izkušnje članov tima zdravstvene nege in oskrbe z uporabo lutke
pri stanovalcih z demenco, ki bivajo v domovih za starostnike?«.
Metode
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja z eksperimentalnim
dizajnom (Polit in Beck, 2012). Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašal-
nik, povzet po MacKenzie in sod. (2006), ta pa je zajemal šest trditev – kriteri-
jev, ki so jih udeleženci izpolnjevali glede na strinjanje po 5-stopenjski Liker-
tovi lestvici. Vsaki trditvi je bilo dodano odprto vprašanje, v okviru katerega
so anketirani zapisali svoje izkušnje. Za analizo podatkov smo uporabili me-
tode deskriptivne statistike. Vprašanje odprtega tipa smo analizirali z meto-
do tematske analize besedila (Braun in Clarke, 2013). Raziskava je potekala v
enem izmed socialnovarstvenih zavodov v vzhodni Sloveniji, na enoti s po-
436
