Page 442 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 442
iskovanje za znanje, znanje za zdravje razdražljive in agresivne, če so imele ob sebi lutko. Do podobnih ugotovitev
so prišli tudi Tamura in sod. (2001), ki ugotavljajo, da so stanovalci bolj umir-
jeni in nežni, če imajo lutko. Člani tima zdravstvene nege in oskrbe so opa-
zili, da so bile osebe po uporabi lutke na splošno bolj zadovoljne. Podobno
ugotavljata Bisiani in Angus (2012). V nekaterih raziskavah (Mackenzie in sod.,
2006; Braden in Gaspar, 2014) raziskovalci poročajo o spremembah pri oseb-
ni higieni, kjer so osebe raje sodelovale in postale celo bolj samostojne. V na-
ši raziskavi pri izvajanju osebne nege udeleženci niso opazili nikakršnih spre-
memb. Ena od možnih razlag za takšne ugotovitve je trajanje raziskave, ki
je bila v našem primeru dolga le osem tednov. Mitchell in sod. (2016) so na
osnovi svoje raziskave spoznali, da lutke večinoma sprejmejo ženske. V na-
ši raziskavi smo največ pozitivnih sprememb opazili pri gospodu z demenco,
ki nikoli ni imel lastnih otrok. Za svojo lutko pa je skrbel, preverjal njeno po-
čutje in celo spal z njo. Omejitev raziskave predstavlja dejstvo, da so rezultati
vezani le na en socialnovarstveni zavod in tri osebe z demenco, kar pomeni,
da rezultatov ne moremo posplošiti. Prav tako je bil omejen čas trajanja raz­
iskave, in sicer na 8 tednov. Rezultati raziskave odražajo tudi subjektivno oce-
no članov tima zdravstvene nege in oskrbe in jih ni možno generalizirati na
celotno populacijo.

Zaključek

Vsi člani tima zdravstvene nege in oskrbe so se strinjali, da je uporaba lutke
pustila pozitivne vtise, in sicer tako pri osebah z demenco kot tudi pri njih. V
socialnovarstvenem zavodu, v katerem je raziskava potekala, želijo z upora-
bo lutk v terapevtske namene nadaljevati. V bodoče je potrebnih več raziskav
z uporabo mešanih metod raziskovanja, da bi zagotovili najboljše možnosti
uporabe lutk v terapevtske namene za osebe obolele za demenco.

Literatura

ALANDER, H., PRESCOTT, T. in JAMES, I.A., 2013. Older adults‘ views and experiences of
doll therapy in residential care homes. Dementia, vol. 14 (5), str. 574-588.

BISIANI, L. in ANGUS, J., 2012. Doll therapy: a therapeutic means to meet past attachment
needs and diminish behaviours of concern in a person living with dementia – a case
study approach. Dementia, vol. 12 (4), str. 447-462.

BRADEN, B.A. in GASPAR, P.M., 2014. Implementation of a baby doll therapy protocol for
people with dementia: inovative practice. Dementia, vol. 14 (5), str. 696-706.

BRAUN, V. in CLARKE, V., 2013. Successful qualitative research: a practical guide for beginners.
Los Angeles: Sage,

CANTARELLA, A., BORELLA, E., FAGGIAN, S., NAVUZZI, A. in DE BENI, R., 2018. Using dolls
for therapeutic purposes: a study on nursing home residents with severe dementia.
International Journal of Geriatric Psychiatry, vol. 33 (7), str. 915-925.

DOUGLAS, S., JAMES, I. in BALLARD, C., 2014. Non-pharmacological interventions in de-
mentia. Advances in Psychiatric Treatment, vol. 10 (3), str. 171-179.

HEATHCOTE, J. in CLARE, M., 2014. Doll therapy: therapeutic or childish and inappropri-
ate? Nursing and Residental Care, vol. 16 (1), str. 22-26.

440
   437   438   439   440   441   442   443   444   445   446   447