Page 38 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 38
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Opolnomočiti in pritegniti delovno silo v zdravstvu:
rezultati longitudinalne raziskave in kaj smo se pri tem naučili
Peter Van Bogaert
Nursing and Midwifery Sciences, Centre for Research and Innovation in Care
(CRIC), Faculty of Medicine and Health Sciences University of Antwerp Belgium,
Universiteitsplein 1 B-2610 Wilrijk Antwerpen, Belgija
Uvod: Delovna okolja in sistemi v zdravstvu in zdravstveni negi, ki so sposobni
učenja, prilagajanja in izboljševanja svojega poslovanja bodo bistvenega pome-
na za soočanje s trenutnimi in bodočimi izzivi. Pred 15. leti je bil vzpostavljen
raziskovalni program, katerega cilj je bil raziskati vpliv izboljšav v organizacij-
skem kontekstu zdravstvenega varstva in zdravstvene nege na delovno silo v
teh sistemih kot tudi na paciente. Na dokazih utemeljene intervencije kot veli-
ki in obsežni projekti, ki so del American Nurses Credentialing Center Magnet
Recognition Program® vpeljujejo na primer bolj ploščato organizacijsko struk-
turo, participativni stil vodenja in pozitivno medpoklicno sodelovanje. Namen
raziskave je bil preučiti povezanost med značilnostmi dela medicinskih sester
povezanih z opolnomočenjem in zavzetostjo za delo, izgorelostjo, zadovolj-
stvom z delom, fluktuacijo in kakovostjo storitev, glede na demografske zna-
čilnosti.
Metode: V dveh učnih bolnišnicah v Belgiji je bila v obdobju 2015/15 in 2017/18
izvedena longitudinalna raziskava. Hierarhična regresijska analiza je ocenjevala
jakost povezanosti z demografskimi značilnostmi, kot so starost (blok-1), spol
in število otrok (blok-2), urnik dela in stopnja izobrazbe v zdravstveni negi ali
babištvu (blok-3), tip oddelka (blok-4), obdobje merjenja (blok-5) in delovne
značilnosti (blok-6) kot pojasnjevalne spremenljivke izgorelosti, delovne zavze-
tosti, zadovoljstva z delom in namere po zamenjavi službe (bolnišnica in poklic
v zdravstveni negi) ter kakovosti oskrbe kot izhodnih spremenljivk.
Rezultati: Uravnoteženje delovnih značilnosti, vključno z delovno obremenitvi-
jo, možnostjo odločanja in socialnim kapitalom, kaže na povezanost z nižjimi
stopnjami izgorelosti in tveganjem za fluktuacijo, višjo stopnjo delovne zavze-
tosti in zadovoljstva z delom ter samo ocenjeno odličnost v zagotavljanju kako-
vosti oskrbe pri medicinskih sestrah in babicah. Pomembne razlike so bile ugo-
tovljene med starostnimi kategorijami in različnimi oddelki.
Diskusija in zaključki: Uravnotežene delovne značilnosti ključnega pomena pri
konfiguraciji delovnega sistema in močan pokazatelj počutja in zadovoljstva z
delom in kakovosti oskrbe. Ti elementi omogočajo zdravstvenim delavcem
spremljanje in oceno zdravstvenih ukrepov in organizacijskih sprememb. Spre-
membe so potrebne z izboljševanjem kakovosti, ki mora biti integrira v vsako-
dnevne prakse s čimer se zagotavlja odličnost zdravstvene oskrbe, ki naslavlja
pacientove potrebe.
Zaključki: Prakse v zdravstveni oskrbi potrebujejo dokaze in se ne smejo opi-
rajo samo na predpostavke. V osebo usmerjena zdravstvena oskrba zahteva
usklajevanje medsebojnih ciljev na vseh organizacijskih ravneh.
Ključne besede: zdravstvo in delovna sila v zdravstveni negi, opolnomočenje, za-
vzetost, izgorelost, zadovoljstvo z delom, fluktuacija
36
rezultati longitudinalne raziskave in kaj smo se pri tem naučili
Peter Van Bogaert
Nursing and Midwifery Sciences, Centre for Research and Innovation in Care
(CRIC), Faculty of Medicine and Health Sciences University of Antwerp Belgium,
Universiteitsplein 1 B-2610 Wilrijk Antwerpen, Belgija
Uvod: Delovna okolja in sistemi v zdravstvu in zdravstveni negi, ki so sposobni
učenja, prilagajanja in izboljševanja svojega poslovanja bodo bistvenega pome-
na za soočanje s trenutnimi in bodočimi izzivi. Pred 15. leti je bil vzpostavljen
raziskovalni program, katerega cilj je bil raziskati vpliv izboljšav v organizacij-
skem kontekstu zdravstvenega varstva in zdravstvene nege na delovno silo v
teh sistemih kot tudi na paciente. Na dokazih utemeljene intervencije kot veli-
ki in obsežni projekti, ki so del American Nurses Credentialing Center Magnet
Recognition Program® vpeljujejo na primer bolj ploščato organizacijsko struk-
turo, participativni stil vodenja in pozitivno medpoklicno sodelovanje. Namen
raziskave je bil preučiti povezanost med značilnostmi dela medicinskih sester
povezanih z opolnomočenjem in zavzetostjo za delo, izgorelostjo, zadovolj-
stvom z delom, fluktuacijo in kakovostjo storitev, glede na demografske zna-
čilnosti.
Metode: V dveh učnih bolnišnicah v Belgiji je bila v obdobju 2015/15 in 2017/18
izvedena longitudinalna raziskava. Hierarhična regresijska analiza je ocenjevala
jakost povezanosti z demografskimi značilnostmi, kot so starost (blok-1), spol
in število otrok (blok-2), urnik dela in stopnja izobrazbe v zdravstveni negi ali
babištvu (blok-3), tip oddelka (blok-4), obdobje merjenja (blok-5) in delovne
značilnosti (blok-6) kot pojasnjevalne spremenljivke izgorelosti, delovne zavze-
tosti, zadovoljstva z delom in namere po zamenjavi službe (bolnišnica in poklic
v zdravstveni negi) ter kakovosti oskrbe kot izhodnih spremenljivk.
Rezultati: Uravnoteženje delovnih značilnosti, vključno z delovno obremenitvi-
jo, možnostjo odločanja in socialnim kapitalom, kaže na povezanost z nižjimi
stopnjami izgorelosti in tveganjem za fluktuacijo, višjo stopnjo delovne zavze-
tosti in zadovoljstva z delom ter samo ocenjeno odličnost v zagotavljanju kako-
vosti oskrbe pri medicinskih sestrah in babicah. Pomembne razlike so bile ugo-
tovljene med starostnimi kategorijami in različnimi oddelki.
Diskusija in zaključki: Uravnotežene delovne značilnosti ključnega pomena pri
konfiguraciji delovnega sistema in močan pokazatelj počutja in zadovoljstva z
delom in kakovosti oskrbe. Ti elementi omogočajo zdravstvenim delavcem
spremljanje in oceno zdravstvenih ukrepov in organizacijskih sprememb. Spre-
membe so potrebne z izboljševanjem kakovosti, ki mora biti integrira v vsako-
dnevne prakse s čimer se zagotavlja odličnost zdravstvene oskrbe, ki naslavlja
pacientove potrebe.
Zaključki: Prakse v zdravstveni oskrbi potrebujejo dokaze in se ne smejo opi-
rajo samo na predpostavke. V osebo usmerjena zdravstvena oskrba zahteva
usklajevanje medsebojnih ciljev na vseh organizacijskih ravneh.
Ključne besede: zdravstvo in delovna sila v zdravstveni negi, opolnomočenje, za-
vzetost, izgorelost, zadovoljstvo z delom, fluktuacija
36
