Page 42 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 42
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vabljeno predavanje
Invited lecture
Stres na delovnem mestu kot možen dejavnik tveganja za srčno-
žilne bolezni
Mladen Gasparini
Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola, Slovenija
Izhodišča in namen: Srčno-žilne bolezni (SŽB) predstavljajo veliko zdravstveno
breme saj so odgovorne za skoraj 50 % vseh smrti in za 25 % primerov invali-
dnosti pri delovno aktivni populaciji. Klasični modeli za napovedovanje tvega-
nja za nastanek SŽB večinoma upoštevajo »običajne dejavnike tveganja«, kot so
npr. sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija in starost. Ti de-
javniki so soodgovorni za nastanek 60 % do 70 % vseh primerov SŽB. V osta-
lih primerih pa gre za vpliv nekaterih nekonvencionalnih dejavnikov tveganja
kot so npr. stres, onesnaženost zraka, telesna neaktivnost, ki pa v zadnjem ča-
su pridobivajo na pomembnosti.
Predstavitev vsebine: Glede na to, da večina odrasle populacije preživi na de-
lovnem mestu skoraj polovico budnega časa, postaja delovno mesto pomemb-
no okolje v katerem so zaposleni izpostavljeni različnim oblikam stresa ta pa
lahko negativno vpliva na nastanek SŽB. Na voljo je le malo eksperimental-
nih študij, ki bi pojasnile povezavo med stresom na delovnem mestu in poja-
vom SŽB zato ugotovitve temeljijo v glavnem na opazovalnih študijah. Med po-
membne mehanizme, ki lahko sprožijo pojav SŽB zaradi stresa spadajo motnje
regulacije avtonomnega živčevja ter motnje v delovanju hipotalamo-hipofizne-
-nadledvične osi. Kot posledica teh disregulacij se lahko pojavijo kardiocirkula-
torne in metabolne motnje, ki negativno vplivajo na srčno-žilni sistem tako, da
pospešijo aterosklerotični proces ali celo sprožijo akutni srčno-žilni dogodek.
Poleg neposrednega vpliva na kardiometabolne dejavnike lahko stres na delov-
nem mestu vpliva tudi na sprejemanje tveganih vedenj, kot so kajenje, telesna
nedejavnost in neustrezna prehrana, ki še dodatno povečajo tveganje za SŽB.
Ocena velikosti vpliva stresa na delovnem mestu na nastanek in napredovanje
SŽB je zelo težavna, saj gre pri stresu za subjektivno doživljanje, ki ga ni mogo-
če enostavno prevesti v merljive in oprijemljive parametre. Preučevanje vloge
stresa dodatno zapleta dejstvo, da psihosocialni stresorji velikokrat nastopajo
v skupkih (npr. nizka izobrazba, stres, neustrezna prehrana in kajenje) kar ote-
žuje opredelitev pomena posameznega stresorja ali dejavnika tveganja.
Sklepne ugotovitve: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik tveganja
za nastanek SŽB in lahko poveča tveganje za srčno-žilne zaplete celo za 40 %.
Zato je pomembno, da morebitne povezave med stresom in SŽB podrobne-
je preučimo, zlasti zato, ker je na stres na delovnem mestu mogoče vplivati ali
ga celo odpraviti.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, srčno-žilne bolezni, dejavniki tveganja
40
Invited lecture
Stres na delovnem mestu kot možen dejavnik tveganja za srčno-
žilne bolezni
Mladen Gasparini
Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, 6310 Izola, Slovenija
Izhodišča in namen: Srčno-žilne bolezni (SŽB) predstavljajo veliko zdravstveno
breme saj so odgovorne za skoraj 50 % vseh smrti in za 25 % primerov invali-
dnosti pri delovno aktivni populaciji. Klasični modeli za napovedovanje tvega-
nja za nastanek SŽB večinoma upoštevajo »običajne dejavnike tveganja«, kot so
npr. sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija, hiperlipidemija in starost. Ti de-
javniki so soodgovorni za nastanek 60 % do 70 % vseh primerov SŽB. V osta-
lih primerih pa gre za vpliv nekaterih nekonvencionalnih dejavnikov tveganja
kot so npr. stres, onesnaženost zraka, telesna neaktivnost, ki pa v zadnjem ča-
su pridobivajo na pomembnosti.
Predstavitev vsebine: Glede na to, da večina odrasle populacije preživi na de-
lovnem mestu skoraj polovico budnega časa, postaja delovno mesto pomemb-
no okolje v katerem so zaposleni izpostavljeni različnim oblikam stresa ta pa
lahko negativno vpliva na nastanek SŽB. Na voljo je le malo eksperimental-
nih študij, ki bi pojasnile povezavo med stresom na delovnem mestu in poja-
vom SŽB zato ugotovitve temeljijo v glavnem na opazovalnih študijah. Med po-
membne mehanizme, ki lahko sprožijo pojav SŽB zaradi stresa spadajo motnje
regulacije avtonomnega živčevja ter motnje v delovanju hipotalamo-hipofizne-
-nadledvične osi. Kot posledica teh disregulacij se lahko pojavijo kardiocirkula-
torne in metabolne motnje, ki negativno vplivajo na srčno-žilni sistem tako, da
pospešijo aterosklerotični proces ali celo sprožijo akutni srčno-žilni dogodek.
Poleg neposrednega vpliva na kardiometabolne dejavnike lahko stres na delov-
nem mestu vpliva tudi na sprejemanje tveganih vedenj, kot so kajenje, telesna
nedejavnost in neustrezna prehrana, ki še dodatno povečajo tveganje za SŽB.
Ocena velikosti vpliva stresa na delovnem mestu na nastanek in napredovanje
SŽB je zelo težavna, saj gre pri stresu za subjektivno doživljanje, ki ga ni mogo-
če enostavno prevesti v merljive in oprijemljive parametre. Preučevanje vloge
stresa dodatno zapleta dejstvo, da psihosocialni stresorji velikokrat nastopajo
v skupkih (npr. nizka izobrazba, stres, neustrezna prehrana in kajenje) kar ote-
žuje opredelitev pomena posameznega stresorja ali dejavnika tveganja.
Sklepne ugotovitve: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik tveganja
za nastanek SŽB in lahko poveča tveganje za srčno-žilne zaplete celo za 40 %.
Zato je pomembno, da morebitne povezave med stresom in SŽB podrobne-
je preučimo, zlasti zato, ker je na stres na delovnem mestu mogoče vplivati ali
ga celo odpraviti.
Ključne besede: stres na delovnem mestu, srčno-žilne bolezni, dejavniki tveganja
40
