Page 16 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 16
opereta med obema svetovnima vojnama
Monografija zbirke Studia musicologica Labacensia z naslovom Ope
reta med obema svetovnima vojnama: Ob stoletnici začetka delovanja Ope
re Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavlja v središče opere-
to, saj se zdi nekakšna bela lisa v dosedanjem slovenskem muzikološkem
raziskovanju. Pogosto opazovana kot trivialna je zvrst pri nas kot tudi po-
nekod drugod v Evropi po krivici dolgo ostajala na obrobju raziskovalne-
ga zanimanja.
Glasbeno scensko uprizarjanje poznega 19. stoletja je bilo nasprotno
kar najmočneje zaznamovano z opereto, ki je skoraj povsem narekovala
programske zasnove, kadrovski sestav in finančno uspešnost provincialnih
gledališč. Vsebinsko aktualna, vizualno učinkovita in muzikalno privlačna
ni živela le v duhu svojega časa, temveč tudi z njim, in postala fenomen, ki
je obvladoval odrske deske po vsej Evropi. Kot v svojem priročniškem »por-
tretu« žanra prikaže Volker Klotz,1 je bila tudi zavoljo svoje množičnosti in
vseobsežnosti fenomena, ki je kmalu prerasel zgolj glasbene odre, večkrat
po krivici označena za estetsko neutemeljeno – spomnimo se samo Ador-
nove2 določitve t. i. realnih okvirov operete. Kljub tovrstnim kritikam se
zdi v vsem svojem glasbeno-libretističnem kot tudi igralsko-kostumograf-
sko-scenografskem potencialu opereta veliko več kot le lahkotnejša, stan-
dardizirana oblika. Čeprav je skoraj ne srečujemo več v novih avtorskih
obzorjih, nekatere nesmrtne operete z vsakokratno preobleko tudi danes
izražajo presenetljivo moderne, inovativne in kritične interpretacije stvar-
nosti. Ali kot v svojem sociološko poglobljenem in historično natančnem
eseju o ideologiji dunajske operete zapiše Moritz Csáky: »Trajna aktualnost
vprašanj človekove usode in sveta, ki so zastavljena v operetah, so daleč stran
od trivialnosti.«3
Tesno povezana predvsem z Dunajem sta Ljubljana s Stanovskim in
Maribor z od leta 1852 delujočim stalnim poklicnim nemškim mestnim gle-
dališčem vseskozi sledila aktualnim dogodkom prestolnice ob lepi modri
Donavi. Operetni repertoar, ki je v začetnih letih skoraj povsem zaznamo-
val delovanje mariborske operne hiše, je bil bogat in raznolik, dotok ope-
retnih novosti v Maribor pa razmeroma hiter, sploh v primerjavi z operni-
mi novitetami. Prva svetovna vojna in krvavi revolucionarni prevrati, ki so
1 Volker Klotz, Operette. Porträt und Handbuch einer unerhörten Kunst (Kassel:
Bärenreiter, 2004).
2 Theodor W. Adorno, »Leichte Musik«, v Dissonanzen. Einleitung in die Musiksozio
logie (Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1973), 202.
3 Moritz Csáky, Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistorischer Es
say zur österreichischen Identität (Wien: Böhlau, 1996).
14
Monografija zbirke Studia musicologica Labacensia z naslovom Ope
reta med obema svetovnima vojnama: Ob stoletnici začetka delovanja Ope
re Slovenskega narodnega gledališča Maribor postavlja v središče opere-
to, saj se zdi nekakšna bela lisa v dosedanjem slovenskem muzikološkem
raziskovanju. Pogosto opazovana kot trivialna je zvrst pri nas kot tudi po-
nekod drugod v Evropi po krivici dolgo ostajala na obrobju raziskovalne-
ga zanimanja.
Glasbeno scensko uprizarjanje poznega 19. stoletja je bilo nasprotno
kar najmočneje zaznamovano z opereto, ki je skoraj povsem narekovala
programske zasnove, kadrovski sestav in finančno uspešnost provincialnih
gledališč. Vsebinsko aktualna, vizualno učinkovita in muzikalno privlačna
ni živela le v duhu svojega časa, temveč tudi z njim, in postala fenomen, ki
je obvladoval odrske deske po vsej Evropi. Kot v svojem priročniškem »por-
tretu« žanra prikaže Volker Klotz,1 je bila tudi zavoljo svoje množičnosti in
vseobsežnosti fenomena, ki je kmalu prerasel zgolj glasbene odre, večkrat
po krivici označena za estetsko neutemeljeno – spomnimo se samo Ador-
nove2 določitve t. i. realnih okvirov operete. Kljub tovrstnim kritikam se
zdi v vsem svojem glasbeno-libretističnem kot tudi igralsko-kostumograf-
sko-scenografskem potencialu opereta veliko več kot le lahkotnejša, stan-
dardizirana oblika. Čeprav je skoraj ne srečujemo več v novih avtorskih
obzorjih, nekatere nesmrtne operete z vsakokratno preobleko tudi danes
izražajo presenetljivo moderne, inovativne in kritične interpretacije stvar-
nosti. Ali kot v svojem sociološko poglobljenem in historično natančnem
eseju o ideologiji dunajske operete zapiše Moritz Csáky: »Trajna aktualnost
vprašanj človekove usode in sveta, ki so zastavljena v operetah, so daleč stran
od trivialnosti.«3
Tesno povezana predvsem z Dunajem sta Ljubljana s Stanovskim in
Maribor z od leta 1852 delujočim stalnim poklicnim nemškim mestnim gle-
dališčem vseskozi sledila aktualnim dogodkom prestolnice ob lepi modri
Donavi. Operetni repertoar, ki je v začetnih letih skoraj povsem zaznamo-
val delovanje mariborske operne hiše, je bil bogat in raznolik, dotok ope-
retnih novosti v Maribor pa razmeroma hiter, sploh v primerjavi z operni-
mi novitetami. Prva svetovna vojna in krvavi revolucionarni prevrati, ki so
1 Volker Klotz, Operette. Porträt und Handbuch einer unerhörten Kunst (Kassel:
Bärenreiter, 2004).
2 Theodor W. Adorno, »Leichte Musik«, v Dissonanzen. Einleitung in die Musiksozio
logie (Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1973), 202.
3 Moritz Csáky, Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistorischer Es
say zur österreichischen Identität (Wien: Böhlau, 1996).
14
