Page 17 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 17
predgovor

ji sledili, so nato korenito spremenili ne le geografsko in politično, temveč
tudi kulturno podobo Evrope. Kljub krizi, ki je po koncu vojne zajela ope-
retno uprizarjanje, so se tudi v tem obdobju uveljavili številni skladatelji z
vidnejšimi operetnimi deli, o čemer govori prvi tematski sklop (Moderni­
zacija operete med obema svetovnima vojnama) pričujoče monografije. V
ospredje so stopili novi libretisti, ki so težili k modernizaciji operete; po-
membnejši so začeli postajati mlajši izvajalci, ki pa pogosto niso kazali ka-
rakteristik svojih slavnejših starejših kolegov.

Po koncu prve svetovne vojne so se v novi kulturno-politični realno-
sti južnoslovanske države tudi v Mariboru odprle možnosti za ustanovi-
tev drugega slovenskega poklicnega gledališča. Na pobudo tamkajšnjega
Dramatičnega društva so s pomočjo igralca, režiserja in prvega upravni-
ka gledališča Hinka Nučiča leta 1919 ustanovili Slovensko narodno gleda-
lišče, katerega Opera je 1. maja 1920 z uprizoritvijo priljubljene Hervéjeve
operete Mam'zelle Nitouche odprla svoja vrata. Tej so v naslednjih sezonah
sledile številne operete Franza von Suppéja, Jacquesa Offenbacha, Johanna
­Straussa ml., Oscarja Strausa, Franza Lehárja, Lea Falla, Roberta Stolza,
Imreja Kálmána, Ralpha Benatzkega in drugih. Tudi slovenski skladatel­
ji so se po prvi svetovni vojni začeli izdatneje posvečati opereti. Poleg treh
operet Viktorja Parme so v mariborski Operi med obema vojnama izved-
li še operete Josipa Jiranka, Pavla Rasbergerja, Danila Bučarja, Marjana
­Kozine in Radovana Gobca. Opereta je v Mariboru prevladovala vse do za-
četka druge svetovne vojne, ko je bilo mariborsko gledališče prisiljeno zap-
reti svoja vrata. Pregled delovanja mariborske Opere med obema vojnama,
ki mu je namenjen drugi tematski sklop pričujoče monografije (Opereta
v Operi Slovenskega narodnega gledališča Maribor med obema svetovnima
vojnama), tako kaže, da je opereta domala povsem zaznamovala delovanje
tamkajšnje opere, saj je zavzemala več kot dve tretjini celotnega repertoar-
ja. Podobno lahko tudi na odru ljubljanske Opere v sicer nekoliko manjšem
številu zasledimo operetna dela tako domačih kot tujih skladateljev, o če-
mer govori zadnji, tretji tematski sklop (Opereta v Operi Slovenskega narod­
nega gledališča Ljubljana in drugih okoliških gledališčih med obema svetov­
nima vojnama) te monografske publikacije.

Kljub nekaterim v zadnjem obdobju opravljenim primarnim raziska-
vam na področju operete bi si zvrst zaradi pečata, ki ga je vtisnila širšim
družbeno-kulturnim potezam spodnještajerske pa tudi kranjske prestolni-
ce, zaslužila pomembnejšo vlogo v sodobnem slovenskem muzikološkem
raziskovanju. Brez nje si namreč ne moremo predstavljati celovitega pogle-

15
   12   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22