Page 341 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 341
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-055-4.339-372
Operetne predstave v SNG Maribor
med obema svetovnima vojnama
v luči režijskih prijemov1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Opereta je imela v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru (dalje
SNG Maribor) med obema svetovnima vojnama ob dramskih predstavah
najvidnejše mesto, saj je številčno presegala operna dela. To je bila posledica
zmožnosti oziroma nezmožnosti razvoja opernega ansambla v soodvisno-
sti s finančnimi pogoji delovanja gledališča, pa tudi izjemne naklonjenosti
občinstva opereti. Že po prvi sezoni (1919/20), ko je bil obstoj mariborske-
ga profesionalnega gledališča postavljen na kocko, je bilo jasno, da se ob-
činstvo najbolj navdušuje nad veseloigrami s petjem in opereto.2 Vsakokra-
tni upravniki oziroma umetniški vodje so sicer dajali prednost dramskim
uprizoritvam, za katere so verjeli, da bodo pritegnile največ občinstva ter
polnile blagajno. Podoben pogled so imeli tudi na opereto, za katero se je
izkazalo, da je kot gledališki magnet preživela celo najbolj krizna leta, ko
je uprizarjanje oper kot umetniško pomembnejši del gledališča na mari-
borskem usihalo in skoraj povsem zamrlo. V prvih štirih sezonah je med
glasbeno-scenskimi deli prevladovala opereta, s sezono 1922/23, ko je vlo-
go dirigenta in umetniškega vodje prevzel hrvaški dirigent Andro Mitrović
(1879–1940), dotlej vodja več opernih hiš, pa so sledila leta s prevladujočo
opero. To lahko pripišemo njegovim osebnim in profesionalnim prizade-
1 Delo je nastalo v okviru Projekta št. P6-0376, ki ga je sofinancirala Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2 Bruno Hartman, »Leto 1921 – prelomnica v razvoju mariborskega gledališča«, Do
kumenti slovenskega gledališkega muzeja 5, št. 14 (1969): 126–62, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR6HZR6.
339
Operetne predstave v SNG Maribor
med obema svetovnima vojnama
v luči režijskih prijemov1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Opereta je imela v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru (dalje
SNG Maribor) med obema svetovnima vojnama ob dramskih predstavah
najvidnejše mesto, saj je številčno presegala operna dela. To je bila posledica
zmožnosti oziroma nezmožnosti razvoja opernega ansambla v soodvisno-
sti s finančnimi pogoji delovanja gledališča, pa tudi izjemne naklonjenosti
občinstva opereti. Že po prvi sezoni (1919/20), ko je bil obstoj mariborske-
ga profesionalnega gledališča postavljen na kocko, je bilo jasno, da se ob-
činstvo najbolj navdušuje nad veseloigrami s petjem in opereto.2 Vsakokra-
tni upravniki oziroma umetniški vodje so sicer dajali prednost dramskim
uprizoritvam, za katere so verjeli, da bodo pritegnile največ občinstva ter
polnile blagajno. Podoben pogled so imeli tudi na opereto, za katero se je
izkazalo, da je kot gledališki magnet preživela celo najbolj krizna leta, ko
je uprizarjanje oper kot umetniško pomembnejši del gledališča na mari-
borskem usihalo in skoraj povsem zamrlo. V prvih štirih sezonah je med
glasbeno-scenskimi deli prevladovala opereta, s sezono 1922/23, ko je vlo-
go dirigenta in umetniškega vodje prevzel hrvaški dirigent Andro Mitrović
(1879–1940), dotlej vodja več opernih hiš, pa so sledila leta s prevladujočo
opero. To lahko pripišemo njegovim osebnim in profesionalnim prizade-
1 Delo je nastalo v okviru Projekta št. P6-0376, ki ga je sofinancirala Javna agencija za
raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.
2 Bruno Hartman, »Leto 1921 – prelomnica v razvoju mariborskega gledališča«, Do
kumenti slovenskega gledališkega muzeja 5, št. 14 (1969): 126–62, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR6HZR6.
339
