Page 343 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 343
oper etne pr edstave v sng mar ibor med obema svetovnima vojnama ...
ti in so uprizarjanje prevzeli nemški gledališčniki. Tovrstna tematika še ni
bila predmet poglobljenih raziskav o zgodovini SNG Maribor, vendar vel
ja prepričanje, da lahko nova spoznanja o tem segmentu delovanja ustano-
ve v marsičem dopolnijo pogled na splošno kulturno in glasbeno usmeri-
tev mariborskega Talijinega hrama.6 Tako se sprašujemo, kakšen pomen
so upravniki gledališča pripisovali režiji operet, kdo so bili posamezni re-
žiserji predstav, kakšna je bila njihova poklicna naravnanost ter ne nazad-
nje, kako opredeliti njihove kompetence na glasbeno-gledališkem področ
ju. Zanima nas, ali so delovali tudi kot igralci in pevci ter dramski oziroma
operni režiserji. Skušali bomo ugotoviti, ali so bili režiserji operetnih pred-
stav v Mariboru zgolj gostje ali so tam delovali daljši čas kot »hišni« režiserji
v Drami in/ali Operi, pa tudi, ali sta imela mariborsko in ljubljansko na-
rodno gledališče v obravnavanem obdobju skupne režiserje, ki so prehaja-
li iz enega v drugo gledališče ter tako morda prepletali značilnosti operet-
nih predstav. Pozornost bomo namenili tudi recepciji predstav v strokovni
in laični javnosti ter režijskim šolam, ki so jim posamezniki pripadali, ter
temu, ali so bile le-te skozi recepcijo predstav med občinstvom in glasbeno
kritiko tudi prepoznavne. Ker je arhiv SNG Maribor za obravnavano ob-
dobje zaradi uničenja med drugo svetovno vojno izjemno pomanjkljiv, se je
bilo potrebno nasloniti na druga hranišča tovrstne zapuščine. Izkazalo se
je, da je najbogatejši fond arhiva Slovenskega gledališkega inštituta v Ljub
ljani, zelo koristni in povedni pa so tudi posamezni članki in knjižne pub
likacije njegovega predhodnika, Slovenskega muzeja za gledališče in film.
Odgovori na izhodiščna vprašanja bodo odstrli imena režiserjev ter opozo-
rili na temeljne režijske značilnosti in umetniško raven operetnih uprizo-
ritev SNG Maribor. Rezultati raziskave bodo lahko iztočnica za nadaljnje
proučevanje ter ugotavljanje primerljivosti z razvitejšimi sredinami sosed
njih kulturnih sredin.
Mariborsko gledališče je bilo med obema svetovnima vojnama enovi-
to telo, v okviru katerega so živele gledališke predstave, operna in operetna
dela ter balet. Hinko Nučič (1883–1970), prvi upravnik tega slovenskega po-
klicnega gledališča, je v prvi sezoni (1919/20) angažiral nekaj stalnih igral-
cev slovenskega in hrvaškega rodu, ki jih je osebno poznal, nekatere celo
izšolal v svoji dramatični šoli ter zato zaupal njihovim sposobnostim. Na-
6 Prva podrobnejša študija o opernem in operetnem poustvarjanju je sad raziskav Ma-
nice Špendal v prispevku »Začetki slovenskega opernega in operetnega uprizarjanja
v Mariboru«, ki je objavljen v delu iste avtorice z naslovom Iz mariborske glasbene
zgodovine (Maribor: Obzorja, 2000), 107–31, kjer pa režisersko delo ni posebej raz-
členjeno.
341
ti in so uprizarjanje prevzeli nemški gledališčniki. Tovrstna tematika še ni
bila predmet poglobljenih raziskav o zgodovini SNG Maribor, vendar vel
ja prepričanje, da lahko nova spoznanja o tem segmentu delovanja ustano-
ve v marsičem dopolnijo pogled na splošno kulturno in glasbeno usmeri-
tev mariborskega Talijinega hrama.6 Tako se sprašujemo, kakšen pomen
so upravniki gledališča pripisovali režiji operet, kdo so bili posamezni re-
žiserji predstav, kakšna je bila njihova poklicna naravnanost ter ne nazad-
nje, kako opredeliti njihove kompetence na glasbeno-gledališkem področ
ju. Zanima nas, ali so delovali tudi kot igralci in pevci ter dramski oziroma
operni režiserji. Skušali bomo ugotoviti, ali so bili režiserji operetnih pred-
stav v Mariboru zgolj gostje ali so tam delovali daljši čas kot »hišni« režiserji
v Drami in/ali Operi, pa tudi, ali sta imela mariborsko in ljubljansko na-
rodno gledališče v obravnavanem obdobju skupne režiserje, ki so prehaja-
li iz enega v drugo gledališče ter tako morda prepletali značilnosti operet-
nih predstav. Pozornost bomo namenili tudi recepciji predstav v strokovni
in laični javnosti ter režijskim šolam, ki so jim posamezniki pripadali, ter
temu, ali so bile le-te skozi recepcijo predstav med občinstvom in glasbeno
kritiko tudi prepoznavne. Ker je arhiv SNG Maribor za obravnavano ob-
dobje zaradi uničenja med drugo svetovno vojno izjemno pomanjkljiv, se je
bilo potrebno nasloniti na druga hranišča tovrstne zapuščine. Izkazalo se
je, da je najbogatejši fond arhiva Slovenskega gledališkega inštituta v Ljub
ljani, zelo koristni in povedni pa so tudi posamezni članki in knjižne pub
likacije njegovega predhodnika, Slovenskega muzeja za gledališče in film.
Odgovori na izhodiščna vprašanja bodo odstrli imena režiserjev ter opozo-
rili na temeljne režijske značilnosti in umetniško raven operetnih uprizo-
ritev SNG Maribor. Rezultati raziskave bodo lahko iztočnica za nadaljnje
proučevanje ter ugotavljanje primerljivosti z razvitejšimi sredinami sosed
njih kulturnih sredin.
Mariborsko gledališče je bilo med obema svetovnima vojnama enovi-
to telo, v okviru katerega so živele gledališke predstave, operna in operetna
dela ter balet. Hinko Nučič (1883–1970), prvi upravnik tega slovenskega po-
klicnega gledališča, je v prvi sezoni (1919/20) angažiral nekaj stalnih igral-
cev slovenskega in hrvaškega rodu, ki jih je osebno poznal, nekatere celo
izšolal v svoji dramatični šoli ter zato zaupal njihovim sposobnostim. Na-
6 Prva podrobnejša študija o opernem in operetnem poustvarjanju je sad raziskav Ma-
nice Špendal v prispevku »Začetki slovenskega opernega in operetnega uprizarjanja
v Mariboru«, ki je objavljen v delu iste avtorice z naslovom Iz mariborske glasbene
zgodovine (Maribor: Obzorja, 2000), 107–31, kjer pa režisersko delo ni posebej raz-
členjeno.
341