Page 155 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 155
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku
ti formaciji, ki jih pripovedno izročilo razlaga kot »šembiljine kolesnice«,
ter lokacija vidnega stika fliša in apnenca (t. i. Sešica/Sušica) itd. Zahodni
del parka, ki se nahaja na apnenčasti podlagi, pa sestavljajo kraške jame
in doline, na katere se veže bogato izročilo o domovanju škratov, zmajev
oziroma točkah vstopa v onostranstvo, torej smrti ali drugačni percepciji
časa (Globoka jama, Cikova jama, Fukova jama).
Z zahodnimi točkami Babinega kroga (Globoka jama) park sega na varo-
vano območje Natura 2000, varovano kot območje Kras in kot posebno
ohranitveno območje (i d s i3000276) ter posebno območje varstva (i d
si5000023). Globoka jama (i d 47512) ima sicer status zavarovane naravne
vrednote kot točke, enak status ima tudi Fukova jama (ali jama Maje-
kavc; i d 411114). Cikova jama (i d 1319) ima status zavarovanega območja
(točka) kot naravni spomenik lokalnega pomena. Posebna po dimenzijah
je udornica Remeščica (imenovana tudi Rodiška pečina), o katere mitskem
stvarjenju (ustvarila naj bi jo Jezus in sv. Peter) priča izročilo; ima sta-
tus zavarovanega območja (i d 2050), hkrati pa je pripoznana kot naravna
vrednota (točka) lokalnega pomena (i d 41125). Na širšem območju med
točkami spodnjega dela parka (Babin krog) se nahaja še vsaj 15 točk narav-
nih vrednot, kraških jam. Skladno z Zakonom o varstvu podzemnih jam
(z p v j) (2004, 11., 25. in 26. člen) mora vsaka od teh imeti predvidenega
skrbnika. Številna določila pa postavljajo temelje za njihovo varovanje, kot
so varstveni režim glede prepovedanih dejavnosti v jami; omejevanje obi-
ska v odprtih jamah in nadzor vstopa v jamo; morebitna gradnja objektov
ob jamah, s katero se posredno regulira tudi dejavnost na površju. Var-
stvo narave, predvsem pa varstvo podzemnih jam predstavlja pomemben
vzvod ohranjanja in varovanja snovnih elementov mitske krajine, a zgolj
kot točk. Opozorimo, da mora torej upravljanje parka ustrezno uskladiti
zahteve varstva podzemnih jam ter predvidenih interpretacijskih dejav-
nosti neposredno v njihovih okolici.
Mitska krajina kot kulturna krajina
Kako torej upravljati mitsko krajino kot krajino? Kulturna krajina je obi-
čajno definirana kot rezultat interakcije med človekom in naravo, ki naj
bi odsevala plastenje oz. razvoj skozi čas (Taylor, St Clair in N. J. Mitchell
2014, 5) in funkcionira kot palimpsest. Sodobne študije preizprašujejo smi-
selnost ločevanja med naravno in kulturno krajino ter izpostavljajo pred-
vsem asociativno dimenzijo krajine zaradi pomena, ki ga nosi za posamez-
ne skupnosti.
Temeljni evropski dokument za upravljanje krajine, Evropska konven-
155
ti formaciji, ki jih pripovedno izročilo razlaga kot »šembiljine kolesnice«,
ter lokacija vidnega stika fliša in apnenca (t. i. Sešica/Sušica) itd. Zahodni
del parka, ki se nahaja na apnenčasti podlagi, pa sestavljajo kraške jame
in doline, na katere se veže bogato izročilo o domovanju škratov, zmajev
oziroma točkah vstopa v onostranstvo, torej smrti ali drugačni percepciji
časa (Globoka jama, Cikova jama, Fukova jama).
Z zahodnimi točkami Babinega kroga (Globoka jama) park sega na varo-
vano območje Natura 2000, varovano kot območje Kras in kot posebno
ohranitveno območje (i d s i3000276) ter posebno območje varstva (i d
si5000023). Globoka jama (i d 47512) ima sicer status zavarovane naravne
vrednote kot točke, enak status ima tudi Fukova jama (ali jama Maje-
kavc; i d 411114). Cikova jama (i d 1319) ima status zavarovanega območja
(točka) kot naravni spomenik lokalnega pomena. Posebna po dimenzijah
je udornica Remeščica (imenovana tudi Rodiška pečina), o katere mitskem
stvarjenju (ustvarila naj bi jo Jezus in sv. Peter) priča izročilo; ima sta-
tus zavarovanega območja (i d 2050), hkrati pa je pripoznana kot naravna
vrednota (točka) lokalnega pomena (i d 41125). Na širšem območju med
točkami spodnjega dela parka (Babin krog) se nahaja še vsaj 15 točk narav-
nih vrednot, kraških jam. Skladno z Zakonom o varstvu podzemnih jam
(z p v j) (2004, 11., 25. in 26. člen) mora vsaka od teh imeti predvidenega
skrbnika. Številna določila pa postavljajo temelje za njihovo varovanje, kot
so varstveni režim glede prepovedanih dejavnosti v jami; omejevanje obi-
ska v odprtih jamah in nadzor vstopa v jamo; morebitna gradnja objektov
ob jamah, s katero se posredno regulira tudi dejavnost na površju. Var-
stvo narave, predvsem pa varstvo podzemnih jam predstavlja pomemben
vzvod ohranjanja in varovanja snovnih elementov mitske krajine, a zgolj
kot točk. Opozorimo, da mora torej upravljanje parka ustrezno uskladiti
zahteve varstva podzemnih jam ter predvidenih interpretacijskih dejav-
nosti neposredno v njihovih okolici.
Mitska krajina kot kulturna krajina
Kako torej upravljati mitsko krajino kot krajino? Kulturna krajina je obi-
čajno definirana kot rezultat interakcije med človekom in naravo, ki naj
bi odsevala plastenje oz. razvoj skozi čas (Taylor, St Clair in N. J. Mitchell
2014, 5) in funkcionira kot palimpsest. Sodobne študije preizprašujejo smi-
selnost ločevanja med naravno in kulturno krajino ter izpostavljajo pred-
vsem asociativno dimenzijo krajine zaradi pomena, ki ga nosi za posamez-
ne skupnosti.
Temeljni evropski dokument za upravljanje krajine, Evropska konven-
155
