Page 165 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 165
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku
Primeri čezmejnih oblik upravljanja
Na območju Slovenije in Hrvaške čezmejnost sama po sebi ni noviteta, saj
imamo takih primerov več. V praksi poznamo več oblik čezmejnih enot
– od serijskih in transnacionalnih u n e s c o-ovih lokacij (npr. prazgodo-
vinska alpska kolišča) in večjih čezmejnih geoparkov (npr. u n e s c o-ov
globalni Geopark Karavanke/Karawanken³) do čezmejnih parkov (park
Isonzo/Soča⁴). Usmerjen v mitsko krajino je bil tudi projekt Interreg »Li-
ving landscape«, v okviru katerega je bil na idejni ravni zasnovan že mitsko-
folklorni park, ki naj bi povezoval Gropado v Italiji in Rodik v Sloveniji
(Hrobat Virloget in Kavrečič 2015) in predstavlja referenco za izvedeni
Čezmejni mitski park. Del rezultatov pa je vključen v nastajajoči Geopark
Kras (izvedba predvidena za leto 2022).
Pomemben vzor čezmejnega upravljanja kulturne dediščine predstavlja
dvojni projekt (Claustra⁵ in Claustra+), posvečen Claustra Alpium Iuliarium,
ostankom rimskega alpskega zidu na slovenski in hrvaški strani meje (Ni-
kolić Ðerić 2018). Cilj projekta je bil vzpostaviti čezmejno upravljanje arhe-
ološke dediščine, torej jasno opredeljenih prostorskih grajenih enot, ki so
historično tvorile enotno prostorsko strukturo na večjem teritoriju. Kljub
očitnim razlikam glede na Mitski park pa projekta ponujata pomembno re-
ferenco za opredelitev skupnih elementov upravljanja. Projekt Claustra+ je
povezal 19 točk v prostoru na obeh straneh meje. Zastavljene in izpeljane
so bile skupne naloge: skupne preventivne raziskave izbranih arheoloških
najdišč, skupna priprava čezmejnega konservatorskega načrta in čezmej-
nega načrta upravljanja, izvedba participativnih delavnic na obeh straneh
meje, priprava skupnega promocijskega materiala (turistični vodnik, bro-
šura, zloženka, dokumentarni in promocijski film ipd), ki je del komunika-
cijskih dejavnosti. V nadgrajevalnem projektu Claustra+ pa je bil zasnovan
razvoj turističnega proizvoda Claustra, ki je obsegal oblikovanje smernic za
razvoj in načrt promocije proizvoda, oblikovanje kulturno-turistične poti
in povezanih itinerarijev, razvoj in izvedbo programa za obiskovalce, ki
vključuje vzpostavitev čezmejnega konzorcija za povezovanje deležnikov
in lokalnih gospodarskih subjektov, ter sistematično skupno promocijo
proizvodov. Prepoznamo torej stremljenje ne zgolj h koordiniranemu lo-
čenemu upravljanju, temveč dejansko skupnemu upravljanju. Posebna po-
zornost je bila v projektu Claustra posvečena vključevanju lokalnih skup-
³ Glej https://www.geopark-karawanken.at.
⁴ Glej https://www.ita-slo.eu/sl/isonzo-soča.
⁵ Glej https://claustra.org.
165
Primeri čezmejnih oblik upravljanja
Na območju Slovenije in Hrvaške čezmejnost sama po sebi ni noviteta, saj
imamo takih primerov več. V praksi poznamo več oblik čezmejnih enot
– od serijskih in transnacionalnih u n e s c o-ovih lokacij (npr. prazgodo-
vinska alpska kolišča) in večjih čezmejnih geoparkov (npr. u n e s c o-ov
globalni Geopark Karavanke/Karawanken³) do čezmejnih parkov (park
Isonzo/Soča⁴). Usmerjen v mitsko krajino je bil tudi projekt Interreg »Li-
ving landscape«, v okviru katerega je bil na idejni ravni zasnovan že mitsko-
folklorni park, ki naj bi povezoval Gropado v Italiji in Rodik v Sloveniji
(Hrobat Virloget in Kavrečič 2015) in predstavlja referenco za izvedeni
Čezmejni mitski park. Del rezultatov pa je vključen v nastajajoči Geopark
Kras (izvedba predvidena za leto 2022).
Pomemben vzor čezmejnega upravljanja kulturne dediščine predstavlja
dvojni projekt (Claustra⁵ in Claustra+), posvečen Claustra Alpium Iuliarium,
ostankom rimskega alpskega zidu na slovenski in hrvaški strani meje (Ni-
kolić Ðerić 2018). Cilj projekta je bil vzpostaviti čezmejno upravljanje arhe-
ološke dediščine, torej jasno opredeljenih prostorskih grajenih enot, ki so
historično tvorile enotno prostorsko strukturo na večjem teritoriju. Kljub
očitnim razlikam glede na Mitski park pa projekta ponujata pomembno re-
ferenco za opredelitev skupnih elementov upravljanja. Projekt Claustra+ je
povezal 19 točk v prostoru na obeh straneh meje. Zastavljene in izpeljane
so bile skupne naloge: skupne preventivne raziskave izbranih arheoloških
najdišč, skupna priprava čezmejnega konservatorskega načrta in čezmej-
nega načrta upravljanja, izvedba participativnih delavnic na obeh straneh
meje, priprava skupnega promocijskega materiala (turistični vodnik, bro-
šura, zloženka, dokumentarni in promocijski film ipd), ki je del komunika-
cijskih dejavnosti. V nadgrajevalnem projektu Claustra+ pa je bil zasnovan
razvoj turističnega proizvoda Claustra, ki je obsegal oblikovanje smernic za
razvoj in načrt promocije proizvoda, oblikovanje kulturno-turistične poti
in povezanih itinerarijev, razvoj in izvedbo programa za obiskovalce, ki
vključuje vzpostavitev čezmejnega konzorcija za povezovanje deležnikov
in lokalnih gospodarskih subjektov, ter sistematično skupno promocijo
proizvodov. Prepoznamo torej stremljenje ne zgolj h koordiniranemu lo-
čenemu upravljanju, temveč dejansko skupnemu upravljanju. Posebna po-
zornost je bila v projektu Claustra posvečena vključevanju lokalnih skup-
³ Glej https://www.geopark-karawanken.at.
⁴ Glej https://www.ita-slo.eu/sl/isonzo-soča.
⁵ Glej https://claustra.org.
165
