Page 167 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 167
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku
– enakovredno obravnavno ter vrednotenje nesnovne dediščine po
enotnih kriterijih;
– določitev skupne vizije ter strateških in izvedbenih ciljev;
– skupno določitev kazalnikov;
– določitev interpretacijskega koncepta in posledično interpretacij-
skega pristopa;
– skupno in usklajeno izobraževanje vodnikov, turističnih operaterjev
in lokalnega prebivalstva;
– usklajeno vključevanje lokalnega prebivalstva;
– usklajeno nadaljevanje raziskav in zbiranje morebitnega etnograf-
skega gradiva;
– enotno celostno grafično podobo in enoten promocijski material za
obe lokaciji;
– skupno oblikovanje turističnega produkta za potrebe promocije in tr-
ženja parka;
– usklajeno beleženje obiska na obeh lokacijah;
– skupno planiranje spremljevalnega programa vsaj za morebitne skup-
ne dogodke;
– povezano izvajanje monitoringa;
– skupno evalvacijo.
Nekatere od naštetih točk so bile že izvedene v času vzpostavljanja
parka: smernice za enoten interpretacijski pristop, skupna izobraževanja,
c gp, promocijski material, skupni turistični produkt.
Prvih pet let po zaključku projekta bosta obe lokaciji čezmejnega parka
postavljeni pred izziv upravljanja parka brez profitne dejavnosti, saj se po
načelih razpisa rezultati projekta v tem obdobju ne smejo tržiti (vstop in
ogleda parka in razstav v centru za obiskovalce bosta brezplačna). Viri fi-
nanciranja bodo izhajali iz proračunskih sredstev občine, morebitnih spon-
zorstev in drugih projektov. Financiranje bo pogojevalo tudi kadrovsko za-
sedbo, ki bo izvajala redne dejavnosti v parku (vodenje centra za obisko-
valce, vzdrževanje infrastrukture v parku, vzdrževanje naravnih vrednot,
promocija in komunikacija, organizacija dogodkov).
Sklepna diskusija
Predstavljena analiza je pokazala, da je upravljanje mitske krajine poseben
izziv zaradi elementov, ki jo sestavljajo. Na primeru Rodika se je izrisala
potreba po kategoriziranju mitske krajine znotraj nesnovne dediščine. Sin-
tetični značaj mitske krajine ob tem kliče po vsaj treh temeljnih upravlja-
vskih nalogah: upravljanju arheoloških najdišč, ustreznem ohranjanju in
167
– enakovredno obravnavno ter vrednotenje nesnovne dediščine po
enotnih kriterijih;
– določitev skupne vizije ter strateških in izvedbenih ciljev;
– skupno določitev kazalnikov;
– določitev interpretacijskega koncepta in posledično interpretacij-
skega pristopa;
– skupno in usklajeno izobraževanje vodnikov, turističnih operaterjev
in lokalnega prebivalstva;
– usklajeno vključevanje lokalnega prebivalstva;
– usklajeno nadaljevanje raziskav in zbiranje morebitnega etnograf-
skega gradiva;
– enotno celostno grafično podobo in enoten promocijski material za
obe lokaciji;
– skupno oblikovanje turističnega produkta za potrebe promocije in tr-
ženja parka;
– usklajeno beleženje obiska na obeh lokacijah;
– skupno planiranje spremljevalnega programa vsaj za morebitne skup-
ne dogodke;
– povezano izvajanje monitoringa;
– skupno evalvacijo.
Nekatere od naštetih točk so bile že izvedene v času vzpostavljanja
parka: smernice za enoten interpretacijski pristop, skupna izobraževanja,
c gp, promocijski material, skupni turistični produkt.
Prvih pet let po zaključku projekta bosta obe lokaciji čezmejnega parka
postavljeni pred izziv upravljanja parka brez profitne dejavnosti, saj se po
načelih razpisa rezultati projekta v tem obdobju ne smejo tržiti (vstop in
ogleda parka in razstav v centru za obiskovalce bosta brezplačna). Viri fi-
nanciranja bodo izhajali iz proračunskih sredstev občine, morebitnih spon-
zorstev in drugih projektov. Financiranje bo pogojevalo tudi kadrovsko za-
sedbo, ki bo izvajala redne dejavnosti v parku (vodenje centra za obisko-
valce, vzdrževanje infrastrukture v parku, vzdrževanje naravnih vrednot,
promocija in komunikacija, organizacija dogodkov).
Sklepna diskusija
Predstavljena analiza je pokazala, da je upravljanje mitske krajine poseben
izziv zaradi elementov, ki jo sestavljajo. Na primeru Rodika se je izrisala
potreba po kategoriziranju mitske krajine znotraj nesnovne dediščine. Sin-
tetični značaj mitske krajine ob tem kliče po vsaj treh temeljnih upravlja-
vskih nalogah: upravljanju arheoloških najdišč, ustreznem ohranjanju in
167
