Page 169 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 169
Poskus orisa izzivov v upravljanju Mitskega parka v Rodiku
ravne vrednote, predvsem izvajanje vseh dejavnosti, ki bodo preprečevale
njeno uničevanje. V ta sklop sodijo uravnoteženo in razpršeno usmerjanje
obiska v izogib pritisku na posamezne lokacije, vzpostavitev ustrezne si-
gnalizacije in varnostnih opozoril (posebej v okolici jam), ureditev in vzdr-
ževanje poti (v izogib uničevanju in onesnaževanju izven poti). Pomembno
vlogo bosta v tem segmentu odigrala tudi reden monitoring in dokumen-
tiranje stanja, za katera je potrebno določiti usposobljeno osebo. Tovrstni
stalni nadzor bo v prvem obdobju upravljanja pokazal, ali bi bilo smotrno
razmisliti o bodisi razširitvi normativnega varstva naravnih vrednot kot
krajine ali ovrednotenju kot »območje krajinske prepoznavnosti«.
Ob izzivih, ki izhajajo iz osnovnega pomena mitske krajine, pa samosto-
jen sklop predstavlja čezmejni značaj parka. Analiza je pokazala, da sta dve
lokaciji zgolj relativno primerljivi: v Rodiku smo priča kompleksnim nalo-
gam ohranjanja mitske krajine, ki jo sestavljajo številne lokacije in z njimi
povezano pripovedno izročilo, v Mošćenički Dragi pa nesnovno dimenzijo
mitske krajine tvorijo toponimi. Naloge upravljanja se bodo v teh segmen-
tih razločevale; skupne naloge pa bodo zadevale predvsem tiste elemente,
ki so bili vzpostavljeni sinhrono skozi projekt Interreg (načela interpreta-
cije, celostna grafična podoba, čezmejni turistični paket). Uspešnost čez-
mejne zasnove parka bodo pokazali sledeči kazalniki: najpomembnejši ka-
zalnik bo število obiskovalcev, ki obišče eno lokacijo zaradi druge oz. načr-
tovano obišče obe lokaciji; drugi kazalnik bo izvedba morebitnih skupnih
ali povezanih dogodkov; tretji kazalnik bo število udeležencev nadaljnjih
skupnih izobraževanj za vodenje in delo v parku.
Strnemo lahko, da vzpostavitev Mitskega parka predstavlja pomembno
študijo primera za razvoj upravljavskih načel in praks. Mitski park namreč
načenja pomembno upravljavsko vprašanje: kako enakovredno upravljati
hkrati snovno in nesnovno dediščino. Drobec odgovora ponujata tako iz-
kušnja vzpostavitve Mitskega parka v Rodiku kot skupni imenovalec med-
narodnih strokovnih načel – osnove trajnostnega ohranjanja dediščine so
aktivna vloga lokalne skupnosti ter jasna strokovna izhodišča.
Literatura
Benjamin, W. 2008. The Work of Art in the Age of Its Technological Reproduci-
bility, and the Writings on Media. Cambridge, m a: The Belknap Press of
Harvard University Press.
Bevk, T., J. Hudoklin in A. Mlakar, ur. 2020. Krajinska politika Slovenije. Ljub-
ljana: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.
Cecchi, R., in P. Gasparoli. 2010. Prevenzione e manutenzione per i beni culturali
169
ravne vrednote, predvsem izvajanje vseh dejavnosti, ki bodo preprečevale
njeno uničevanje. V ta sklop sodijo uravnoteženo in razpršeno usmerjanje
obiska v izogib pritisku na posamezne lokacije, vzpostavitev ustrezne si-
gnalizacije in varnostnih opozoril (posebej v okolici jam), ureditev in vzdr-
ževanje poti (v izogib uničevanju in onesnaževanju izven poti). Pomembno
vlogo bosta v tem segmentu odigrala tudi reden monitoring in dokumen-
tiranje stanja, za katera je potrebno določiti usposobljeno osebo. Tovrstni
stalni nadzor bo v prvem obdobju upravljanja pokazal, ali bi bilo smotrno
razmisliti o bodisi razširitvi normativnega varstva naravnih vrednot kot
krajine ali ovrednotenju kot »območje krajinske prepoznavnosti«.
Ob izzivih, ki izhajajo iz osnovnega pomena mitske krajine, pa samosto-
jen sklop predstavlja čezmejni značaj parka. Analiza je pokazala, da sta dve
lokaciji zgolj relativno primerljivi: v Rodiku smo priča kompleksnim nalo-
gam ohranjanja mitske krajine, ki jo sestavljajo številne lokacije in z njimi
povezano pripovedno izročilo, v Mošćenički Dragi pa nesnovno dimenzijo
mitske krajine tvorijo toponimi. Naloge upravljanja se bodo v teh segmen-
tih razločevale; skupne naloge pa bodo zadevale predvsem tiste elemente,
ki so bili vzpostavljeni sinhrono skozi projekt Interreg (načela interpreta-
cije, celostna grafična podoba, čezmejni turistični paket). Uspešnost čez-
mejne zasnove parka bodo pokazali sledeči kazalniki: najpomembnejši ka-
zalnik bo število obiskovalcev, ki obišče eno lokacijo zaradi druge oz. načr-
tovano obišče obe lokaciji; drugi kazalnik bo izvedba morebitnih skupnih
ali povezanih dogodkov; tretji kazalnik bo število udeležencev nadaljnjih
skupnih izobraževanj za vodenje in delo v parku.
Strnemo lahko, da vzpostavitev Mitskega parka predstavlja pomembno
študijo primera za razvoj upravljavskih načel in praks. Mitski park namreč
načenja pomembno upravljavsko vprašanje: kako enakovredno upravljati
hkrati snovno in nesnovno dediščino. Drobec odgovora ponujata tako iz-
kušnja vzpostavitve Mitskega parka v Rodiku kot skupni imenovalec med-
narodnih strokovnih načel – osnove trajnostnega ohranjanja dediščine so
aktivna vloga lokalne skupnosti ter jasna strokovna izhodišča.
Literatura
Benjamin, W. 2008. The Work of Art in the Age of Its Technological Reproduci-
bility, and the Writings on Media. Cambridge, m a: The Belknap Press of
Harvard University Press.
Bevk, T., J. Hudoklin in A. Mlakar, ur. 2020. Krajinska politika Slovenije. Ljub-
ljana: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije.
Cecchi, R., in P. Gasparoli. 2010. Prevenzione e manutenzione per i beni culturali
169
