Page 111 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 111
O razlogih za izseljevanje in odnosih oblasti do istrskih Italijanov
grantov je tudi mislila oz. upala, da bo migracija začasna, kar je vidno tudi
v ustnih pričevanjih, postala pa je trajna. V prošnjah za optiranje je videti,
da je ljudi, ki so želeli zapustiti cobo B, odbijalo več dejavnikov: brezposel-
nost, nizke plače, neperspektivnost ali napetosti v družini zaradi premajh-
nih posestev. Na drugo stran meje pa so jih pritegovali delo, zdravje, denar
pokojnin in izobrazba. V pisnih prošnjah ni videti razlogov, povezanih z
nacionalnostjo. Z izjemo kritike zaradi odvzema zemlje v namen izgradnje
letališča tudi ni videti drugih kritik sistema, saj so se vlagatelji verjetno
bali zavrnitev prošenj (Gombač 2005, 115–116, 118).
Posredni pritiski: ustrahovanja, negativna naravnanost
proti Italijanom
Kako se zgoraj našteti kompleksni in zelo različni razlogi za »eksodus« ka-
žejo v spominih ljudi iz Istre? Pri poglavju o molčečih spominih in zgoraj so
bila že omenjena ustrahovanja Italijanov predvsem z nočnim razbijanjem
po oknih in vdori v hiše. Nasilja, ustrahovanja italijanske učiteljice iz Kopra
se spominja tudi Elisabetta:
Hoteli so, da spregovori, opiše situacijo, da bi bila praktično vohunka.
Da bi povedala, kdo še dela . . . Vohunka do drugih kolegov, saj je bila,
smo še v letu ’49, ’50, v teh letih, še v zaporu itd. Mah, in res je mogla
zapustiti, ker je njen oče umrl v tem letu, ’49. Bil je odvetnik [ime].
Vstopila je policija, vse so vrgli ven, celo pisarno, knjige, res je bilo
težko v tistih časih.
Primerov nasilnega ravnanja do odvetnikov in učiteljev v Kopru se spo-
minja tudi Elda, ki je iz Italije prišla gradit socializem za svojim možem:
E: Ko sem prišla, v Piranu so že vsi odšli. Ampak v Kopru, ko sem
bila še tam . . . Ti najbolj fanatični od partije so zmetali celo jogije,
pohištvo skozi okno ljudi, ki so šli stran. [. . .]
L: Ljudi, ki so šli stran?
E: Ne, ki so odhajali. Da bi jih spravili stran.
Čeprav so se ljudske oblasti načeloma zavzemale za narodnostne pravice
Italijanov v Istri, se v virih kaže, da so imele težave z italijanskimi učitelji,
ki naj ne bi bili dovolj »zanesljivi«, torej so dvomili v njihovo podporo ju-
goslovanskemu gibanju in priključitvi Istre Jugoslaviji (Kosmač 2017, 108).
Kot je zapisano v arhivskem dokumentu iz Kopra leta 1947: »[K]ar se tiče
109
grantov je tudi mislila oz. upala, da bo migracija začasna, kar je vidno tudi
v ustnih pričevanjih, postala pa je trajna. V prošnjah za optiranje je videti,
da je ljudi, ki so želeli zapustiti cobo B, odbijalo več dejavnikov: brezposel-
nost, nizke plače, neperspektivnost ali napetosti v družini zaradi premajh-
nih posestev. Na drugo stran meje pa so jih pritegovali delo, zdravje, denar
pokojnin in izobrazba. V pisnih prošnjah ni videti razlogov, povezanih z
nacionalnostjo. Z izjemo kritike zaradi odvzema zemlje v namen izgradnje
letališča tudi ni videti drugih kritik sistema, saj so se vlagatelji verjetno
bali zavrnitev prošenj (Gombač 2005, 115–116, 118).
Posredni pritiski: ustrahovanja, negativna naravnanost
proti Italijanom
Kako se zgoraj našteti kompleksni in zelo različni razlogi za »eksodus« ka-
žejo v spominih ljudi iz Istre? Pri poglavju o molčečih spominih in zgoraj so
bila že omenjena ustrahovanja Italijanov predvsem z nočnim razbijanjem
po oknih in vdori v hiše. Nasilja, ustrahovanja italijanske učiteljice iz Kopra
se spominja tudi Elisabetta:
Hoteli so, da spregovori, opiše situacijo, da bi bila praktično vohunka.
Da bi povedala, kdo še dela . . . Vohunka do drugih kolegov, saj je bila,
smo še v letu ’49, ’50, v teh letih, še v zaporu itd. Mah, in res je mogla
zapustiti, ker je njen oče umrl v tem letu, ’49. Bil je odvetnik [ime].
Vstopila je policija, vse so vrgli ven, celo pisarno, knjige, res je bilo
težko v tistih časih.
Primerov nasilnega ravnanja do odvetnikov in učiteljev v Kopru se spo-
minja tudi Elda, ki je iz Italije prišla gradit socializem za svojim možem:
E: Ko sem prišla, v Piranu so že vsi odšli. Ampak v Kopru, ko sem
bila še tam . . . Ti najbolj fanatični od partije so zmetali celo jogije,
pohištvo skozi okno ljudi, ki so šli stran. [. . .]
L: Ljudi, ki so šli stran?
E: Ne, ki so odhajali. Da bi jih spravili stran.
Čeprav so se ljudske oblasti načeloma zavzemale za narodnostne pravice
Italijanov v Istri, se v virih kaže, da so imele težave z italijanskimi učitelji,
ki naj ne bi bili dovolj »zanesljivi«, torej so dvomili v njihovo podporo ju-
goslovanskemu gibanju in priključitvi Istre Jugoslaviji (Kosmač 2017, 108).
Kot je zapisano v arhivskem dokumentu iz Kopra leta 1947: »[K]ar se tiče
109
