Page 19 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 19
O sogovornikih in metodi
Pričujoča raziskava vsebuje poglede ne le ene etnične skupine, temveč
vseh tistih, ki danes živijo v Istri: od slovenskih in italijanskih Istranov,
slovenskih in italijanskih priseljencev do priseljencev iz južnih republik
nekdanje Jugoslavije, torej od dominantnih, hegemonskih do marginali-
ziranih in prezrtih. Največ sogovornikov je bilo slovenske ali italijanske
etničnosti, nadaljnji raziskovalni korak bo večji poudarek na zbiranju spo-
minov sogovornikov iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Na nek način
v antropološkem okviru govorimo o pristopu »večglasnosti« (angl. multi-
vocal approach), ki se uporablja pri raziskavah koncepcij prostora (Rodman
1992), v tem primeru v povezavi s percepcijo dediščine. Z vidika ustne zgo-
dovine na to delno spominja metoda zgodovine navzkrižnih pogledov (fr.
histoire croisée) (Werner in Zimmermann 2006; Verginella 2010; Čebron Li-
povec 2018).
Raziskava sloni na transkribiranih intervjujih s triinpetdesetimi ljudmi,
nekaj intervjujev z istimi osebami je bilo opravljenih večkrat. Pri tem je po-
trebno šteti tudi številne netranskribirane intervjuje, kjer je bilo snemanje
onemogočeno, zato je pri teh redkih navedbah govorov izrecno navedeno,
da gre za terenski zapis. Večina intervjujev temelji na življenjskih zgod-
bah, v katerih se posredno odražajo družbene in politične razmere skozi
čas, pri čemer sem dodatno poizvedovala o pogledih na migracije in druž-
bene razmere. Ker je Istra moje delovno okolje, je v raziskavi prisotnih tudi
veliko vsakdanjih naključnih neformalnih pogovorov, veliko opazovanja z
udeležbo, udeležila sem se precej javnih okroglih miz na temo Istre itd. So-
govornike sem dobivala po metodi »snežne krogle«, eden mi je priporočil
drugega, največ so mi jih priporočili prijatelji in sodelavci iz Istre. Lahko
bi še nadaljevala z zbiranjem intervjujev, pa vendar pride trenutek, ko je
potrebno raziskavo zamejiti. Poleg transkribiranih nestrukturiranih inter-
vjujev je bilo v teh desetih letih opravljenih še kar nekaj študentskih etno-
grafskih raziskav z intervjuji pri različnih predmetih na Fakulteti za hu-
manistične študije Univerze na Primorskem. Veliko je bilo tudi neformal-
nih pogovorov, nesnemanih, v gradivo so vštete sprotne zabeležke, misli
iz vsakdanjih pogovorov na ulicah, v službi v Kopru in v Piranu, skratka,
pri mojem vsakdanjem delovanju v Istri. Pri raziskavi sem se omejila na
slovenski del Istre, tako urbani kot neurbani del, bolj zaradi praktičnosti,
ker gre za del mojega vsakdanjega delovnega okolja in mi je bilo lažje najti
sogovornike zaradi socialne mreže. Po drugi strani pa je potrebno opozori-
ti, da sem dobila precej vpogledov tudi iz družbene stvarnosti v hrvaškem
delu Istre, od koder izvira kar nekaj mojih sogovornikov.
Poskušala sem doseči tudi poglede tretje strani, tj. ezulov, Italijanov, ki
17
Pričujoča raziskava vsebuje poglede ne le ene etnične skupine, temveč
vseh tistih, ki danes živijo v Istri: od slovenskih in italijanskih Istranov,
slovenskih in italijanskih priseljencev do priseljencev iz južnih republik
nekdanje Jugoslavije, torej od dominantnih, hegemonskih do marginali-
ziranih in prezrtih. Največ sogovornikov je bilo slovenske ali italijanske
etničnosti, nadaljnji raziskovalni korak bo večji poudarek na zbiranju spo-
minov sogovornikov iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Na nek način
v antropološkem okviru govorimo o pristopu »večglasnosti« (angl. multi-
vocal approach), ki se uporablja pri raziskavah koncepcij prostora (Rodman
1992), v tem primeru v povezavi s percepcijo dediščine. Z vidika ustne zgo-
dovine na to delno spominja metoda zgodovine navzkrižnih pogledov (fr.
histoire croisée) (Werner in Zimmermann 2006; Verginella 2010; Čebron Li-
povec 2018).
Raziskava sloni na transkribiranih intervjujih s triinpetdesetimi ljudmi,
nekaj intervjujev z istimi osebami je bilo opravljenih večkrat. Pri tem je po-
trebno šteti tudi številne netranskribirane intervjuje, kjer je bilo snemanje
onemogočeno, zato je pri teh redkih navedbah govorov izrecno navedeno,
da gre za terenski zapis. Večina intervjujev temelji na življenjskih zgod-
bah, v katerih se posredno odražajo družbene in politične razmere skozi
čas, pri čemer sem dodatno poizvedovala o pogledih na migracije in druž-
bene razmere. Ker je Istra moje delovno okolje, je v raziskavi prisotnih tudi
veliko vsakdanjih naključnih neformalnih pogovorov, veliko opazovanja z
udeležbo, udeležila sem se precej javnih okroglih miz na temo Istre itd. So-
govornike sem dobivala po metodi »snežne krogle«, eden mi je priporočil
drugega, največ so mi jih priporočili prijatelji in sodelavci iz Istre. Lahko
bi še nadaljevala z zbiranjem intervjujev, pa vendar pride trenutek, ko je
potrebno raziskavo zamejiti. Poleg transkribiranih nestrukturiranih inter-
vjujev je bilo v teh desetih letih opravljenih še kar nekaj študentskih etno-
grafskih raziskav z intervjuji pri različnih predmetih na Fakulteti za hu-
manistične študije Univerze na Primorskem. Veliko je bilo tudi neformal-
nih pogovorov, nesnemanih, v gradivo so vštete sprotne zabeležke, misli
iz vsakdanjih pogovorov na ulicah, v službi v Kopru in v Piranu, skratka,
pri mojem vsakdanjem delovanju v Istri. Pri raziskavi sem se omejila na
slovenski del Istre, tako urbani kot neurbani del, bolj zaradi praktičnosti,
ker gre za del mojega vsakdanjega delovnega okolja in mi je bilo lažje najti
sogovornike zaradi socialne mreže. Po drugi strani pa je potrebno opozori-
ti, da sem dobila precej vpogledov tudi iz družbene stvarnosti v hrvaškem
delu Istre, od koder izvira kar nekaj mojih sogovornikov.
Poskušala sem doseči tudi poglede tretje strani, tj. ezulov, Italijanov, ki
17
