Page 25 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 25
Težavne preteklosti, sporno ozemlje
Pulj, 30. leta 20. stoletja Rovinj, nogometaši kluba Ampelea,
30. leta 20. stoletja
zniškim silam. Čeprav je bila Italija napadalka in zaveznica z Nemčijo ter
drugimi silami osi, se je njen položaj po koncu vojne spremenil in vpraša-
nja njenih meja niso bila obravnavana na enak način kot pri drugih silah
osi. Nova jugoslovanska država je kot del zmagovalnih zavezniških sil zah-
tevala popravek meje med Jugoslavijo in Italijo, saj je menila, da rapalska
pogodba za slovensko in hrvaško narodno skupnost ni pravična. Znano pa
je, da so se zavezništva skrhala po porazu glavnega sovražnika in je povojno
obdobje zaznamovala predvsem delitev sveta na vzhodni in zahodni blok.
Po dolgih diplomatskih razpravah so leta 1945 kot mejno črto v Julijski
krajini postavili t. i. »Morganovo linijo«, ki je predstavljala razmejitev med
dvema vojaškima upravama: jugoslovansko na vzhodu in zavezniško na za-
hodu. Ozemlje ni predstavljalo le spornega območja med jugoslavanskimi
in italijanskimi zahtevami, temveč naj bi zmanjševalo možnost spopadov
med jugoslovanskimi in zavezniškimi silami. Mejno vprašanje je bilo delno
rešeno leta 1947 s pariško mirovno pogodbo, ki je vzpostavila mejo med Ita-
lijo in Jugoslavijo na severnih delih tega spornega večetničnega ozemlja pa
tudi mejo med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem (st o), usta-
novljenim kot začasna neodvisna, suverena država na tem območju. Po-
dobno kot Julijska krajina je bilo s t o razdeljeno v dve coni: cono A na
območju okrog Trsta, ki jo je nadzirala zavezniška vojaška uprava, in cono
23
Pulj, 30. leta 20. stoletja Rovinj, nogometaši kluba Ampelea,
30. leta 20. stoletja
zniškim silam. Čeprav je bila Italija napadalka in zaveznica z Nemčijo ter
drugimi silami osi, se je njen položaj po koncu vojne spremenil in vpraša-
nja njenih meja niso bila obravnavana na enak način kot pri drugih silah
osi. Nova jugoslovanska država je kot del zmagovalnih zavezniških sil zah-
tevala popravek meje med Jugoslavijo in Italijo, saj je menila, da rapalska
pogodba za slovensko in hrvaško narodno skupnost ni pravična. Znano pa
je, da so se zavezništva skrhala po porazu glavnega sovražnika in je povojno
obdobje zaznamovala predvsem delitev sveta na vzhodni in zahodni blok.
Po dolgih diplomatskih razpravah so leta 1945 kot mejno črto v Julijski
krajini postavili t. i. »Morganovo linijo«, ki je predstavljala razmejitev med
dvema vojaškima upravama: jugoslovansko na vzhodu in zavezniško na za-
hodu. Ozemlje ni predstavljalo le spornega območja med jugoslavanskimi
in italijanskimi zahtevami, temveč naj bi zmanjševalo možnost spopadov
med jugoslovanskimi in zavezniškimi silami. Mejno vprašanje je bilo delno
rešeno leta 1947 s pariško mirovno pogodbo, ki je vzpostavila mejo med Ita-
lijo in Jugoslavijo na severnih delih tega spornega večetničnega ozemlja pa
tudi mejo med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem (st o), usta-
novljenim kot začasna neodvisna, suverena država na tem območju. Po-
dobno kot Julijska krajina je bilo s t o razdeljeno v dve coni: cono A na
območju okrog Trsta, ki jo je nadzirala zavezniška vojaška uprava, in cono
23
