Page 134 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 134
avje starostnikov | health of the elderly Javnozdravstveni izzivi starejše populacije na področju duševnega
zdravja v Sloveniji
Olivera Stanojević Jerković, Mateja Vek, Aljaž Brlek
Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod in namen. S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se spreminja sta-
rostna struktura prebivalstva, delež starejših od 65 let, pa hitro narašča. Po-
sledično se bodo povečali izdatki za pokojnine, zdravstvene storitve in storitve
dolgotrajne oskrbe, pa tudi potrebe po prilagajanju okolja. Ključni izzivi na po-
dročju duševnega zdravja starejših so: naraščajoči trendi duševnih motenj, kot
so depresija in demenca, socialna izključenost (prispeva k slabšemu informira-
nju, ozaveščenosti in dostopu do preventivnih programov ter programov po-
moči); visoko tveganje revščine po upokojitvi (zlasti pri ženskah) ter prisotnost
stigme in diskriminacije starejših. Slednje posledično omejuje dostop do zapo-
slitve, zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnih storitev ter prispeva k iz-
ključitvi iz odločanja. Razlike so v kazalnikih duševnega zdravja med slovenskimi
regijami, kar potrjujejo tudi konstantno višje stopnje samomora med starejši-
mi v vzhodnih slovenskih regijah, zlasti med moškimi. Starejšim je dostop do
zdravja še bolj otežen zaradi slabega poznavanja IKT. V Sloveniji zaostajamo po
deležu zaposlenih v socialnem sektorju, kar je povezano predvsem z zaostan-
kom v razvoju dolgotrajne oskrbe v domačem okolju.
Vsebina predstavitve. Državni zbor RS je leta 2018 sprejel Resolucijo o nacional-
nem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ). Vloga ReNPDZ je
podpora promocijskim in preventivnim ukrepom, krepitvi in vzpostavitvi pod-
pornega okolja za dobro duševno zdravje starejših, pa tudi ustanovitev centrov
za duševno zdravje, ki dopolnjujejo obstoječo mrežo. Leta 2020 je bila v skladu
z ReNPDZ in razvojem akcijskega načrta ustanovljena Interdisciplinarna delov-
na skupina na področju promocije duševnega zdravja in preprečevanja dušev-
nih motenj pri starejših. Člani skupine so predstavniki strokovnih institucij, vla-
dnih in nevladnih organizacij ter ciljne skupine/uporabnikov. S skupnimi močmi
so bile opredeljene potrebe ciljne populacije in postavljeni glavni cilji.
Sklepne ugotovitve. Za izboljšanje kazalnikov duševnega zdravja bo treba zago-
toviti: večjo vključenost starejših v vsakodnevne dejavnosti v lokalnem okolju;
boljšo dostopnost preventivnih programov ter programov promocije zdravja,
vključno s programi motenj spomina, podporo svojcem in njihovo razbremeni-
tev, pa tudi opolnomočenje strokovne in laične javnosti, ki dnevno prihaja v stik
s starejšimi. Nenazadnje je že od zgodnje mladosti in v vseh porah družbe nuj-
no preprečevati različne oblike sistemske diskriminacije posameznikov na pod-
lagi starosti.
Ključne besede: starejši, duševno zdravje, preventiva, potrebe
132
zdravja v Sloveniji
Olivera Stanojević Jerković, Mateja Vek, Aljaž Brlek
Nacionalni Inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Uvod in namen. S podaljševanjem pričakovane življenjske dobe se spreminja sta-
rostna struktura prebivalstva, delež starejših od 65 let, pa hitro narašča. Po-
sledično se bodo povečali izdatki za pokojnine, zdravstvene storitve in storitve
dolgotrajne oskrbe, pa tudi potrebe po prilagajanju okolja. Ključni izzivi na po-
dročju duševnega zdravja starejših so: naraščajoči trendi duševnih motenj, kot
so depresija in demenca, socialna izključenost (prispeva k slabšemu informira-
nju, ozaveščenosti in dostopu do preventivnih programov ter programov po-
moči); visoko tveganje revščine po upokojitvi (zlasti pri ženskah) ter prisotnost
stigme in diskriminacije starejših. Slednje posledično omejuje dostop do zapo-
slitve, zdravstvenega varstva, izobraževanja, socialnih storitev ter prispeva k iz-
ključitvi iz odločanja. Razlike so v kazalnikih duševnega zdravja med slovenskimi
regijami, kar potrjujejo tudi konstantno višje stopnje samomora med starejši-
mi v vzhodnih slovenskih regijah, zlasti med moškimi. Starejšim je dostop do
zdravja še bolj otežen zaradi slabega poznavanja IKT. V Sloveniji zaostajamo po
deležu zaposlenih v socialnem sektorju, kar je povezano predvsem z zaostan-
kom v razvoju dolgotrajne oskrbe v domačem okolju.
Vsebina predstavitve. Državni zbor RS je leta 2018 sprejel Resolucijo o nacional-
nem programu duševnega zdravja 2018−2028 (ReNPDZ). Vloga ReNPDZ je
podpora promocijskim in preventivnim ukrepom, krepitvi in vzpostavitvi pod-
pornega okolja za dobro duševno zdravje starejših, pa tudi ustanovitev centrov
za duševno zdravje, ki dopolnjujejo obstoječo mrežo. Leta 2020 je bila v skladu
z ReNPDZ in razvojem akcijskega načrta ustanovljena Interdisciplinarna delov-
na skupina na področju promocije duševnega zdravja in preprečevanja dušev-
nih motenj pri starejših. Člani skupine so predstavniki strokovnih institucij, vla-
dnih in nevladnih organizacij ter ciljne skupine/uporabnikov. S skupnimi močmi
so bile opredeljene potrebe ciljne populacije in postavljeni glavni cilji.
Sklepne ugotovitve. Za izboljšanje kazalnikov duševnega zdravja bo treba zago-
toviti: večjo vključenost starejših v vsakodnevne dejavnosti v lokalnem okolju;
boljšo dostopnost preventivnih programov ter programov promocije zdravja,
vključno s programi motenj spomina, podporo svojcem in njihovo razbremeni-
tev, pa tudi opolnomočenje strokovne in laične javnosti, ki dnevno prihaja v stik
s starejšimi. Nenazadnje je že od zgodnje mladosti in v vseh porah družbe nuj-
no preprečevati različne oblike sistemske diskriminacije posameznikov na pod-
lagi starosti.
Ključne besede: starejši, duševno zdravje, preventiva, potrebe
132
