Page 138 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 138
avje starostnikov | health of the elderly Povezanost nekaterih družbenih dejavnikov z zdravstveno
pismenostjo starejših oseb v Sloveniji
Sanja Vrbovšek1, Mitja Vrdelja1, Vito Klopčič1, Tamara Štemberger Kolnik2,3
1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
2 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica; Ilirska Bistrica, Slovenija
3 Ministrstvo za zdravje RS, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Zdravstvena pismenost je pomembna determinanta zdravja. Obsega zna-
nje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih in-
formacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve,
povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in zdravstveno oskrbo.
Nizka stopnja zdravstvene pismenosti je povezana s slabšim znanjem o zdrav-
ju, težjim obvladovanjem lastne bolezni, neustrezno uporabo zdravstvenih sto-
ritev, slabšim zdravjem in preživetjem ter tudi z zvišanimi stroški zdravstvenega
varstva. Pri starejših je prevalenca nizke stopnje zdravstvene pismenosti višja.
Poleg upada kognitivnih zmožnosti pri starejših, ki je povezan s stopnjo njiho-
ve zdravstvene pismenosti, raziskave kažejo na pomembno povezanost med
stopnjo zdravstvene pismenosti in družbenimi dejavniki, pričemerjenajmočnej-
šinapovednidejavnikomejenezdravstvenepismenostipristarejših finančna depri-
vacija. V prispevku smo se osredotočili na analizo zdravstvene pismenosti pri
starejših v Sloveniji v povezavi z nekaterimi družbenimi dejavniki.
Metode. Leta 2020 je bila v Sloveniji izvedena prva Nacionalna raziskava zdra-
vstvene pismenosti na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev. Podatki
so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, razvitim v Evropski mreži za merje-
nje populacijske in organizacijske zdravstvene pismenosti. Zdravstvena pisme-
nost je bila izmerjena na podlagi vprašalnika s 47 trditvami. Vzorec starejših
(starih 65 let in več) obsega 826 enot.
Rezultati. Samo ocena ekonomskih zmožnosti starejših statistično značilno ko-
relira s tremi spremenljivkami, in sicer Zdravstvena pismenost na področju po-
znavanja zdravstvenega varstva (r=0,327, p<0,001), Zdravstvena pismenost na
področju preprečevanja bolezni (r=0,302, p<0,001) in Zdravstvena pismenost
na področju promocije zdravja (r=0,334**, p<0,001). Višja stopnja zdravstvene
pismenosti je pri tistih starejših, ki si s finančnega vidika lažje privoščijo nakup
zdravil ali si lažje plačajo zdravniški pregled. Z analizo variance smo potrdili tudi
statistično značilno povezanost med številom ljudi, ki so starejšim na razpolago
v primeru, da bi le-ti potrebovali pomoč ter Zdravstveno pismenostjo na po-
dročju poznavanja zdravstvenega varstva in (F=9,446, p<0,001), Zdravstveno
pismenostjo na področju preprečevanja bolezni (F=15,207, p<0,001) in Zdra-
vstveno pismenostjo na področju promocije zdravja (F=12,519, p<0,001).
Razprava in zaključek. Družbeni dejavniki so povezani s stopnjo zdravstvene pi-
smenosti starejših v Sloveniji in s tem tudi z njihovimi odločitvami, povezanimi
z zdravjem. Zato je pri razvoju in implementaciji intervencij za opolnomočenje
starejših pri skrbi za njihovo zdravje in čim bolj kakovostno življenje pomemb-
no tudi upoštevanje stopnje njihove zdravstvene pismenosti in hkrati različnih
družbenih dejavnikov, ki nanjo pomembno vplivajo, s čimer lahko pomembno
prispevamo k zmanjševanju neenakosti v zdravju starejših.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, starejši, socialne determinante
136
pismenostjo starejših oseb v Sloveniji
Sanja Vrbovšek1, Mitja Vrdelja1, Vito Klopčič1, Tamara Štemberger Kolnik2,3
1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
2 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica; Ilirska Bistrica, Slovenija
3 Ministrstvo za zdravje RS, Ljubljana, Slovenija
Uvod. Zdravstvena pismenost je pomembna determinanta zdravja. Obsega zna-
nje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih in-
formacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo za vsakodnevne odločitve,
povezane s krepitvijo zdravja, preprečevanjem bolezni in zdravstveno oskrbo.
Nizka stopnja zdravstvene pismenosti je povezana s slabšim znanjem o zdrav-
ju, težjim obvladovanjem lastne bolezni, neustrezno uporabo zdravstvenih sto-
ritev, slabšim zdravjem in preživetjem ter tudi z zvišanimi stroški zdravstvenega
varstva. Pri starejših je prevalenca nizke stopnje zdravstvene pismenosti višja.
Poleg upada kognitivnih zmožnosti pri starejših, ki je povezan s stopnjo njiho-
ve zdravstvene pismenosti, raziskave kažejo na pomembno povezanost med
stopnjo zdravstvene pismenosti in družbenimi dejavniki, pričemerjenajmočnej-
šinapovednidejavnikomejenezdravstvenepismenostipristarejših finančna depri-
vacija. V prispevku smo se osredotočili na analizo zdravstvene pismenosti pri
starejših v Sloveniji v povezavi z nekaterimi družbenimi dejavniki.
Metode. Leta 2020 je bila v Sloveniji izvedena prva Nacionalna raziskava zdra-
vstvene pismenosti na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev. Podatki
so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, razvitim v Evropski mreži za merje-
nje populacijske in organizacijske zdravstvene pismenosti. Zdravstvena pisme-
nost je bila izmerjena na podlagi vprašalnika s 47 trditvami. Vzorec starejših
(starih 65 let in več) obsega 826 enot.
Rezultati. Samo ocena ekonomskih zmožnosti starejših statistično značilno ko-
relira s tremi spremenljivkami, in sicer Zdravstvena pismenost na področju po-
znavanja zdravstvenega varstva (r=0,327, p<0,001), Zdravstvena pismenost na
področju preprečevanja bolezni (r=0,302, p<0,001) in Zdravstvena pismenost
na področju promocije zdravja (r=0,334**, p<0,001). Višja stopnja zdravstvene
pismenosti je pri tistih starejših, ki si s finančnega vidika lažje privoščijo nakup
zdravil ali si lažje plačajo zdravniški pregled. Z analizo variance smo potrdili tudi
statistično značilno povezanost med številom ljudi, ki so starejšim na razpolago
v primeru, da bi le-ti potrebovali pomoč ter Zdravstveno pismenostjo na po-
dročju poznavanja zdravstvenega varstva in (F=9,446, p<0,001), Zdravstveno
pismenostjo na področju preprečevanja bolezni (F=15,207, p<0,001) in Zdra-
vstveno pismenostjo na področju promocije zdravja (F=12,519, p<0,001).
Razprava in zaključek. Družbeni dejavniki so povezani s stopnjo zdravstvene pi-
smenosti starejših v Sloveniji in s tem tudi z njihovimi odločitvami, povezanimi
z zdravjem. Zato je pri razvoju in implementaciji intervencij za opolnomočenje
starejših pri skrbi za njihovo zdravje in čim bolj kakovostno življenje pomemb-
no tudi upoštevanje stopnje njihove zdravstvene pismenosti in hkrati različnih
družbenih dejavnikov, ki nanjo pomembno vplivajo, s čimer lahko pomembno
prispevamo k zmanjševanju neenakosti v zdravju starejših.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, starejši, socialne determinante
136
