Page 142 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 142
avje starostnikov | health of the elderly Pomen subjektivnih mer merjenja učinkov intervencij promocije
zdravja pri delu za starejše odrasle
Nada Žegarac1, Klemen Širok2
1.Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. S staranjem, ki je fiziološki proces in ga ne moremo preprečiti, prihaja
do pešanja telesnih, duševnih in drugih zmožnosti posameznika. Upočasnitev
tega procesa je povezana s telesno aktivnostjo posameznika, zato je ključnega
pomena, da starejše odrasle spodbudimo k aktivnemu staranju. Z vključeva-
njem v programe promocije zdravja (pri delu) jih bomo podprli v neodvisnem
in polnem zdravem življenju. Po uvedbi intervencij je potrebno oceniti učinko-
vitost ukrepov. Učinke intervencij lahko merimo s številnimi merami in/ali nači-
ni merjenja: subjektivnimi metodami (vprašalniki, ankete,…) in/ali objektivnimi
metodami (merilniki srčnega utripa, krvne preiskave, pedometri, tehtnica,…).
Raziskave z objektivno metodo so običajno dražje in pogosto logistično tež-
je izvedljive - predvsem v delovnih okoljih. Delovna okolja namreč zgolj redko
omogočajo daljše prekinitve delovnih procesov ali sočasno odsotnosti večjega
števila zaposlenih.
Metode. Za pregled v praksi uporabljenih subjektivnih mer učinkov programov
promocije zdravja (pri delu) smo uporabili metodo PRISMA. Analiza temelji na
pregledu člankov v sledečih bazah: SAGE, PUBMED, JSTOR in WILEY. Pri iska-
nju smo uporabili naslednje ključne besede oz. besedne zveze: zaposleni ali de-
lovno mesto; zdravje ali promocija ali dobro počutje; program ali intervencija;
samoporočanje; ukrep. V prvem koraku smo po pregledu izvlečkov in naslo-
vov pri identifciranih 79 raziskavah upoštevajoč izključitvene kriterije izločili 50
člankov, ostalih 29 smo vključili v končno analizo. Upoštevali smo naslednje iz-
ločitvene kriterije: nedostopnost celotnega članka, uporaba kvalitativne meto-
de in uporaba izključno objektivnih mer.
Rezultati. V končno analizo smo vključili 29 intervencij, katerih učinki so bili
merjeni (med drugim tudi) s subjektivnimi merami. Največ intervencij je s po-
dročja merjenja telesne aktivnosti, zdrave prehrane, zmanjšanja telesne ma-
se, obvladovanja stresa, uživanja alkohola, medosebnih odnosov in zmanjšanja
konfliktov. Pregled je pokazal, da v kolikor so vprašanja v vprašalnikih za su-
bjektivno ocenjevanje jasno opredeljena, točkovana in pravilno uporabljena, je
njihova zanesljivost visoka – z vrednostmi Crombach alpha med 0,60 do 0,86.
Razprava in zaključek. Z razvojem spletnega anketiranja in njegove rabe preko
mobilnih naprav, postaja opcija samoporočanja vse bolj privlačna zaradi stro-
škovne, časovne in logistične učinkovitosti, ter izogibanja napakam, kot je npr.
dvojno poročanje. Obenem je merjenje učinkov preko samoporočanja (lahko)
veljavno in zanesljivo in posledično privlačna alternativa merjenja učinkov ukre-
pov promocije zdravja v delovnih okoljih med starejšimi odraslimi. Navseza-
dnje s kliničnimi merami sicer lahko natančno izmerimo npr. telesno maso, ne
pa sreče ob doseženem cilju - zmanjšanju telesne mase, to dvoje je potrebno
obravnavati kot eno celoto. Zato je pomembno, da subjektivne mere učinkov
ukrepov promocije zdravja (pri delu) katalogiziramo.
Ključne besede: intervencija, promocija zdravja pri delu, učinki, subjektivne
mere
140
zdravja pri delu za starejše odrasle
Nada Žegarac1, Klemen Širok2
1.Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
Uvod. S staranjem, ki je fiziološki proces in ga ne moremo preprečiti, prihaja
do pešanja telesnih, duševnih in drugih zmožnosti posameznika. Upočasnitev
tega procesa je povezana s telesno aktivnostjo posameznika, zato je ključnega
pomena, da starejše odrasle spodbudimo k aktivnemu staranju. Z vključeva-
njem v programe promocije zdravja (pri delu) jih bomo podprli v neodvisnem
in polnem zdravem življenju. Po uvedbi intervencij je potrebno oceniti učinko-
vitost ukrepov. Učinke intervencij lahko merimo s številnimi merami in/ali nači-
ni merjenja: subjektivnimi metodami (vprašalniki, ankete,…) in/ali objektivnimi
metodami (merilniki srčnega utripa, krvne preiskave, pedometri, tehtnica,…).
Raziskave z objektivno metodo so običajno dražje in pogosto logistično tež-
je izvedljive - predvsem v delovnih okoljih. Delovna okolja namreč zgolj redko
omogočajo daljše prekinitve delovnih procesov ali sočasno odsotnosti večjega
števila zaposlenih.
Metode. Za pregled v praksi uporabljenih subjektivnih mer učinkov programov
promocije zdravja (pri delu) smo uporabili metodo PRISMA. Analiza temelji na
pregledu člankov v sledečih bazah: SAGE, PUBMED, JSTOR in WILEY. Pri iska-
nju smo uporabili naslednje ključne besede oz. besedne zveze: zaposleni ali de-
lovno mesto; zdravje ali promocija ali dobro počutje; program ali intervencija;
samoporočanje; ukrep. V prvem koraku smo po pregledu izvlečkov in naslo-
vov pri identifciranih 79 raziskavah upoštevajoč izključitvene kriterije izločili 50
člankov, ostalih 29 smo vključili v končno analizo. Upoštevali smo naslednje iz-
ločitvene kriterije: nedostopnost celotnega članka, uporaba kvalitativne meto-
de in uporaba izključno objektivnih mer.
Rezultati. V končno analizo smo vključili 29 intervencij, katerih učinki so bili
merjeni (med drugim tudi) s subjektivnimi merami. Največ intervencij je s po-
dročja merjenja telesne aktivnosti, zdrave prehrane, zmanjšanja telesne ma-
se, obvladovanja stresa, uživanja alkohola, medosebnih odnosov in zmanjšanja
konfliktov. Pregled je pokazal, da v kolikor so vprašanja v vprašalnikih za su-
bjektivno ocenjevanje jasno opredeljena, točkovana in pravilno uporabljena, je
njihova zanesljivost visoka – z vrednostmi Crombach alpha med 0,60 do 0,86.
Razprava in zaključek. Z razvojem spletnega anketiranja in njegove rabe preko
mobilnih naprav, postaja opcija samoporočanja vse bolj privlačna zaradi stro-
škovne, časovne in logistične učinkovitosti, ter izogibanja napakam, kot je npr.
dvojno poročanje. Obenem je merjenje učinkov preko samoporočanja (lahko)
veljavno in zanesljivo in posledično privlačna alternativa merjenja učinkov ukre-
pov promocije zdravja v delovnih okoljih med starejšimi odraslimi. Navseza-
dnje s kliničnimi merami sicer lahko natančno izmerimo npr. telesno maso, ne
pa sreče ob doseženem cilju - zmanjšanju telesne mase, to dvoje je potrebno
obravnavati kot eno celoto. Zato je pomembno, da subjektivne mere učinkov
ukrepov promocije zdravja (pri delu) katalogiziramo.
Ključne besede: intervencija, promocija zdravja pri delu, učinki, subjektivne
mere
140
