Page 140 - Petelin, Ana, ur. 2021. Zdravje starostnikov / Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo / Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 140
avje starostnikov | health of the elderly Pristopi k zmanjšanju občutka osamljenosti in krepitvi duševnega
zdravja starostnikov
Nuša Zadravec Šedivy
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije, Koper, Slovenija
Uvod. Starostniki predstavljajo populacijo s povečanim tveganjem za samomor,
med pomembnejšimi psihološkimi dejavniki tveganja pri starostniki pa sta soci-
alna izolacija in osamljenost. Osamljenost je pomemben javnozdravstveni pro-
blem, saj napoveduje nizko kakovost življenja starejše populacije, poleg tega
pa je prepoznana tudi kot napovednik umrljivosti pri starostnikih. Gre torej za
kompleksen pojav, ki izpostavlja potrebo po oblikovanju učinkovitih pristopov
in intervencij za zmanjšanje osamljenosti pri starostnikih. Namen prispevka je
predstaviti raziskavo, v kateri želimo preučiti različne pristope k zmanjšanju so-
cialne izolacije in osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše na-
čine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti delovali preventivno na
področju razvoja težav v duševnem zdravju, duševnih bolezni in samomorilne-
ga vedenja.
Metode. V raziskavo smo vključili starostnike, starejše od 65 let, ki jih lahko raz-
delimo v več podskupin glede na starost in obliko bivanja. Starostniki sodelujejo
v dveh raziskovalnih sklopih. Kvantitativni sklop raziskave predstavlja izpolnje-
vanje vprašalnika, ki zajema vprašanja o demografskih podatkih udeležencev;
lestvice, ki merijo duševno zdravje udeležencev, ocenjujejo tveganje za samo-
mor ter osamljenost starostnikov; ter vprašanja o vključenosti posamezniko-
vvrazličneaktivnostiinnjihovoocenoučinkovitostitovrstnihaktivnostiprizmanjše-
vanju občutka osamljenosti in izboljšanju duševnega zdravja. Kvalitativni sklop
raziskave pa zajema fokusne skupine na temo pristopov k zmanjšanju občutka
osamljenosti, ter potreb in predlogov za izboljšanje učinkovitosti tovrstnih pri-
stopov.
Rezultati. V preliminarni rezultatih naše študije se kot najučinkovitejše kažejo
skupinske intervencije s poudarkom na izobraževanju, usposabljanju in nudenju
psihološke podpore posameznikom, kar je v skladu tudi z nekaterimi drugimi
tujimi raziskavami, ki potrjujejo največjo učinkovitost edukativnih intervencij.
Na podlagi zbranih informacij v naši raziskavi in izsledkov tujih raziskav bomo v
nadaljnji fazi oblikovali intervencije za zmanjšanje občutka osamljenosti staro-
stnikov, jih pilotno izvedli in evalvirali učinke intervencije.
Razprava in zaključek. Predlagana raziskava se osredotoča na izjemno ranljivo
skupino, pri kateri je količnik samomora konsistentno višji kot v drugih staro-
stnih skupinah, z vidika staranja prebivalstva pa postaja ta problematika vedno
bolj pereča. Preventivni ukrepi, ki bi bili specifično usmerjeni v preventivo sa-
momora, krepitev duševnega zdravja ter zmanjšanja osamljenosti starostnikov
so razmeroma slabo raziskani, še posebej ob dejstvu, da je kulturni kontekst
pri oblikovanju intervencij ključen, če želimo oblikovati učinkovite preventivne
intervencije. Raziskava tako nadgrajuje obstoječa znanja o preventivi samomo-
ra v ranljivi skupini starostnikov, ki jih bomo neposredno prenesli v prakso z im-
plementacijo intervencij za starostnike.
Ključne besede: osamljenost, duševno zdravje, starostniki
138
zdravja starostnikov
Nuša Zadravec Šedivy
Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije, Koper, Slovenija
Uvod. Starostniki predstavljajo populacijo s povečanim tveganjem za samomor,
med pomembnejšimi psihološkimi dejavniki tveganja pri starostniki pa sta soci-
alna izolacija in osamljenost. Osamljenost je pomemben javnozdravstveni pro-
blem, saj napoveduje nizko kakovost življenja starejše populacije, poleg tega
pa je prepoznana tudi kot napovednik umrljivosti pri starostnikih. Gre torej za
kompleksen pojav, ki izpostavlja potrebo po oblikovanju učinkovitih pristopov
in intervencij za zmanjšanje osamljenosti pri starostnikih. Namen prispevka je
predstaviti raziskavo, v kateri želimo preučiti različne pristope k zmanjšanju so-
cialne izolacije in osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše na-
čine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti delovali preventivno na
področju razvoja težav v duševnem zdravju, duševnih bolezni in samomorilne-
ga vedenja.
Metode. V raziskavo smo vključili starostnike, starejše od 65 let, ki jih lahko raz-
delimo v več podskupin glede na starost in obliko bivanja. Starostniki sodelujejo
v dveh raziskovalnih sklopih. Kvantitativni sklop raziskave predstavlja izpolnje-
vanje vprašalnika, ki zajema vprašanja o demografskih podatkih udeležencev;
lestvice, ki merijo duševno zdravje udeležencev, ocenjujejo tveganje za samo-
mor ter osamljenost starostnikov; ter vprašanja o vključenosti posamezniko-
vvrazličneaktivnostiinnjihovoocenoučinkovitostitovrstnihaktivnostiprizmanjše-
vanju občutka osamljenosti in izboljšanju duševnega zdravja. Kvalitativni sklop
raziskave pa zajema fokusne skupine na temo pristopov k zmanjšanju občutka
osamljenosti, ter potreb in predlogov za izboljšanje učinkovitosti tovrstnih pri-
stopov.
Rezultati. V preliminarni rezultatih naše študije se kot najučinkovitejše kažejo
skupinske intervencije s poudarkom na izobraževanju, usposabljanju in nudenju
psihološke podpore posameznikom, kar je v skladu tudi z nekaterimi drugimi
tujimi raziskavami, ki potrjujejo največjo učinkovitost edukativnih intervencij.
Na podlagi zbranih informacij v naši raziskavi in izsledkov tujih raziskav bomo v
nadaljnji fazi oblikovali intervencije za zmanjšanje občutka osamljenosti staro-
stnikov, jih pilotno izvedli in evalvirali učinke intervencije.
Razprava in zaključek. Predlagana raziskava se osredotoča na izjemno ranljivo
skupino, pri kateri je količnik samomora konsistentno višji kot v drugih staro-
stnih skupinah, z vidika staranja prebivalstva pa postaja ta problematika vedno
bolj pereča. Preventivni ukrepi, ki bi bili specifično usmerjeni v preventivo sa-
momora, krepitev duševnega zdravja ter zmanjšanja osamljenosti starostnikov
so razmeroma slabo raziskani, še posebej ob dejstvu, da je kulturni kontekst
pri oblikovanju intervencij ključen, če želimo oblikovati učinkovite preventivne
intervencije. Raziskava tako nadgrajuje obstoječa znanja o preventivi samomo-
ra v ranljivi skupini starostnikov, ki jih bomo neposredno prenesli v prakso z im-
plementacijo intervencij za starostnike.
Ključne besede: osamljenost, duševno zdravje, starostniki
138
