Page 80 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 80
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
Idrija z dediščino živega srebra predstavlja edino urbano okolje izmed
obiskanih Unescovih lokacij. Opažamo visoko stopnjo povezovanja in in-
tegracije med različnimi akterji, ki se ukvarjajo z dediščino živega srebra,
kar se pokaže tudi v infrastrukturni ureditvi (informativne table, muze-
ji, zbirke ipd.), značilni arhitekturi in komunikacijskih sredstvih promo-
cije Unescove dediščine. Dejansko lahko (skupaj z Geoparkom Idrija in
Krajinskim parkom Idrijca) govorimo o integralnem turističnem produk-
tu, ki vključuje tudi nesnovno dediščino klekljanja (idrijske čipke) in druge
avtentične vsebine (npr. idrijske žlikrofe). Naša terenska izkušnja je v tem
pogledu povsem upravičila pričakovanja. V Idriji je omogočen ogled in do-
živetje praktično celotne dediščine živega srebra, mestna infrastruktura je
ustrezno razvita in primerna ter omogoča obisk skozi celo leto (kar je veli-
ka priložnost!). Nekoliko slabša je cestna povezava (dostopnost), izziv pred-
stavlja tudi povečanje nastanitvenih kapacitet.
Ljubljansko barje je povsem drugačno okolje, kjer se je skozi tisočle-
tja naravnih procesov in človekovih posegov oblikovala značilna mozaič-
na pokrajina (travniki, steljniki, njive, jarki, mejice, gozdiči in vodotoki).
Občudujemo lahko preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine v sicer
pretežno podeželskem okolju. Avtocesta oz. obvoznica proti severu ločuje
ta svet od urbanih prostorov hitrejšega tempa. Administrativno si obmo-
čje Ljubljanskega barja deli kar sedem občin. Zavarovano območje upravlja
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki je gotovo eden ključnih ak-
terjev z zahtevno nalogo celovitega povezovanja vseh deležnikov in raznovr-
stnih vsebin. Ena pomembnejših nalog je gotovo skrb za Unescovo svetovno
dediščino prazgodovinskih koliščarskih naselbin. Teh lokacij je na obmo-
čju Ljubljanskega barja okoli 40, a le dve skupini kolišč (9 naselbin) v okoli-
ci Iga sta vpisani na Unescov seznam. Neodzivnost upravljavca je lahko te-
žava in gotovo prikrajša obiskovalca za celovitejšo izkušnjo ter strokovno
interpretacijo kolišč in situ. Namesto tega si je moč ogledati stalno razstavo
Koliščarji z Velikega jezera na Igu (Društvo Fran Govekar). Tam izvemo, da
se za leto 2021 načrtuje postavitev muzeja na prostem, prave koliščarske na-
selbine ob Iščici, za dodatno popestritev pa je predviden interpretacijski cen-
ter v središču Iga. O koliščarjih se lahko poučimo tudi v Narodnem muze-
ju in Mestnem muzeju Ljubljana, prav tako v Kulturnem centru Vrhnika,
kjer je izjemna stalna razstava Moja Ljubljanica. Zelo poučen in estetsko
navdihujoč je ogled Retovja (tam je urejeno plezališče), sicer enega od izvi-
rov Ljubljanice (v načrtu je njena nominacija za vpis na seznam Unesco), in
Ribnikov, ki so s strani domačinov v dobršni meri spregledani in turistično
78
Idrija z dediščino živega srebra predstavlja edino urbano okolje izmed
obiskanih Unescovih lokacij. Opažamo visoko stopnjo povezovanja in in-
tegracije med različnimi akterji, ki se ukvarjajo z dediščino živega srebra,
kar se pokaže tudi v infrastrukturni ureditvi (informativne table, muze-
ji, zbirke ipd.), značilni arhitekturi in komunikacijskih sredstvih promo-
cije Unescove dediščine. Dejansko lahko (skupaj z Geoparkom Idrija in
Krajinskim parkom Idrijca) govorimo o integralnem turističnem produk-
tu, ki vključuje tudi nesnovno dediščino klekljanja (idrijske čipke) in druge
avtentične vsebine (npr. idrijske žlikrofe). Naša terenska izkušnja je v tem
pogledu povsem upravičila pričakovanja. V Idriji je omogočen ogled in do-
živetje praktično celotne dediščine živega srebra, mestna infrastruktura je
ustrezno razvita in primerna ter omogoča obisk skozi celo leto (kar je veli-
ka priložnost!). Nekoliko slabša je cestna povezava (dostopnost), izziv pred-
stavlja tudi povečanje nastanitvenih kapacitet.
Ljubljansko barje je povsem drugačno okolje, kjer se je skozi tisočle-
tja naravnih procesov in človekovih posegov oblikovala značilna mozaič-
na pokrajina (travniki, steljniki, njive, jarki, mejice, gozdiči in vodotoki).
Občudujemo lahko preplet naravnih vrednot in kulturne dediščine v sicer
pretežno podeželskem okolju. Avtocesta oz. obvoznica proti severu ločuje
ta svet od urbanih prostorov hitrejšega tempa. Administrativno si obmo-
čje Ljubljanskega barja deli kar sedem občin. Zavarovano območje upravlja
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki je gotovo eden ključnih ak-
terjev z zahtevno nalogo celovitega povezovanja vseh deležnikov in raznovr-
stnih vsebin. Ena pomembnejših nalog je gotovo skrb za Unescovo svetovno
dediščino prazgodovinskih koliščarskih naselbin. Teh lokacij je na obmo-
čju Ljubljanskega barja okoli 40, a le dve skupini kolišč (9 naselbin) v okoli-
ci Iga sta vpisani na Unescov seznam. Neodzivnost upravljavca je lahko te-
žava in gotovo prikrajša obiskovalca za celovitejšo izkušnjo ter strokovno
interpretacijo kolišč in situ. Namesto tega si je moč ogledati stalno razstavo
Koliščarji z Velikega jezera na Igu (Društvo Fran Govekar). Tam izvemo, da
se za leto 2021 načrtuje postavitev muzeja na prostem, prave koliščarske na-
selbine ob Iščici, za dodatno popestritev pa je predviden interpretacijski cen-
ter v središču Iga. O koliščarjih se lahko poučimo tudi v Narodnem muze-
ju in Mestnem muzeju Ljubljana, prav tako v Kulturnem centru Vrhnika,
kjer je izjemna stalna razstava Moja Ljubljanica. Zelo poučen in estetsko
navdihujoč je ogled Retovja (tam je urejeno plezališče), sicer enega od izvi-
rov Ljubljanice (v načrtu je njena nominacija za vpis na seznam Unesco), in
Ribnikov, ki so s strani domačinov v dobršni meri spregledani in turistično
78
