Page 82 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 82
potenciali razvoja turizma na unescovih lokacijah svetovne dediščine v sloveniji
Snežnik je najvišja gora izven Alp v Sloveniji. Je magnet za pohodni-
ke in planince, ki se tod potikajo skozi celo leto. Na vrh vodi več označenih
poti, možna (dasiravno nevarna zaradi kraških brezen) je seveda tudi hoja
po brezpotjih. Okoli Snežnika je speljana gozdna cesta, ob vznožju pobo-
čja in vsenaokrog so povlečene gozdarske vlake, kar pritegne nezanemar-
ljivo število kolesarjev. Blizu so Sviščaki in Mašun, ki premoreta določeno
infrastrukturo in sta primerni lokaciji za razvoj športno-rekreativnega tu-
rizma. Ždrocle so manj znano, težje dostopno in tudi bolj skrivnostno ob-
močje. Enako velja za pragozd Krokar, ki je ohranjen v svoji prvobitnosti
in je še težje dostopen. Zaradi posebnega statusa vstop vanj tudi ne more in
ne sme biti omogočen, čeprav se Kočevsko promovira kot Skrivnostni gozd
Slovenije. Kot rečeno, ključni akterji se zavzemajo za kontrolirano usmer-
jen obisk, opažamo pa precejšnje razlike v pristopih. V Kočevju se zaveda-
jo nujnosti proaktivnega sodelovanja. Zavod Kočevsko se tako sproti pos-
vetuje z Zavodom za gozdove Kočevje in prihaja do konsenzualnih rešitev,
ko gre za pripravo pešpoti ali kolesarskih poti. Pri tem so očitno uspešni
in konstruktivni, načrtuje se tudi umestitev poti do samega roba pragozda
Krokar - za razliko od območja Snežnik-Ždrocle, kjer lokalni TIC-i iz vple-
tenih občin ne uspejo vzpostaviti ustreznega dialoga z Zavodom za gozdo-
ve Postojna. Območje je tako dokaj dobro obiskano, a »odkrivanje« najbolj
občutljivih predelov ni pod ustreznim nadzorom. Z vidika poudarjene vi-
zibilnosti bi tako za Kočevsko (pragozd Krokar) kot tudi za širše območje
Snežniške planote (Snežnik in Ždrocle) vsekakor predlagali ustrezno ume-
stitev informacijsko-interpretativnih tabel, ki bi prispevale k ozaveščanju o
transnacionalnem vpisu in pomembnosti teh imenitnih lokacij s seznama
Unescove svetovne dediščine.
Vloga muzejev
Tomi Brezovec
Unescovo priporočilo o zaščiti in promociji muzejev in zbirk25 navaja, da
je osnovno delovanje muzejev povezano ne le z ohranjanjem dediščine in
njenim raziskovanjem, temveč tudi s komuniciranjem in izobraževalno de-
javnostjo. S tem muzeji izgubljajo podobo zaprtih znanstvenih institucij in
shrambe dragocenih artefaktov in postajajo aktiven dejavnik izobraževan-
ja, družbenega povezovanja in trajnostnega razvoja v sodobni družbi.
25 UNESCO, 2016; ICOM, 2017.
80
Snežnik je najvišja gora izven Alp v Sloveniji. Je magnet za pohodni-
ke in planince, ki se tod potikajo skozi celo leto. Na vrh vodi več označenih
poti, možna (dasiravno nevarna zaradi kraških brezen) je seveda tudi hoja
po brezpotjih. Okoli Snežnika je speljana gozdna cesta, ob vznožju pobo-
čja in vsenaokrog so povlečene gozdarske vlake, kar pritegne nezanemar-
ljivo število kolesarjev. Blizu so Sviščaki in Mašun, ki premoreta določeno
infrastrukturo in sta primerni lokaciji za razvoj športno-rekreativnega tu-
rizma. Ždrocle so manj znano, težje dostopno in tudi bolj skrivnostno ob-
močje. Enako velja za pragozd Krokar, ki je ohranjen v svoji prvobitnosti
in je še težje dostopen. Zaradi posebnega statusa vstop vanj tudi ne more in
ne sme biti omogočen, čeprav se Kočevsko promovira kot Skrivnostni gozd
Slovenije. Kot rečeno, ključni akterji se zavzemajo za kontrolirano usmer-
jen obisk, opažamo pa precejšnje razlike v pristopih. V Kočevju se zaveda-
jo nujnosti proaktivnega sodelovanja. Zavod Kočevsko se tako sproti pos-
vetuje z Zavodom za gozdove Kočevje in prihaja do konsenzualnih rešitev,
ko gre za pripravo pešpoti ali kolesarskih poti. Pri tem so očitno uspešni
in konstruktivni, načrtuje se tudi umestitev poti do samega roba pragozda
Krokar - za razliko od območja Snežnik-Ždrocle, kjer lokalni TIC-i iz vple-
tenih občin ne uspejo vzpostaviti ustreznega dialoga z Zavodom za gozdo-
ve Postojna. Območje je tako dokaj dobro obiskano, a »odkrivanje« najbolj
občutljivih predelov ni pod ustreznim nadzorom. Z vidika poudarjene vi-
zibilnosti bi tako za Kočevsko (pragozd Krokar) kot tudi za širše območje
Snežniške planote (Snežnik in Ždrocle) vsekakor predlagali ustrezno ume-
stitev informacijsko-interpretativnih tabel, ki bi prispevale k ozaveščanju o
transnacionalnem vpisu in pomembnosti teh imenitnih lokacij s seznama
Unescove svetovne dediščine.
Vloga muzejev
Tomi Brezovec
Unescovo priporočilo o zaščiti in promociji muzejev in zbirk25 navaja, da
je osnovno delovanje muzejev povezano ne le z ohranjanjem dediščine in
njenim raziskovanjem, temveč tudi s komuniciranjem in izobraževalno de-
javnostjo. S tem muzeji izgubljajo podobo zaprtih znanstvenih institucij in
shrambe dragocenih artefaktov in postajajo aktiven dejavnik izobraževan-
ja, družbenega povezovanja in trajnostnega razvoja v sodobni družbi.
25 UNESCO, 2016; ICOM, 2017.
80
