Page 97 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
dodatne priložnosti za razvoj turizma na unescovih lokacijah
– Dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju sta vključeni v serijsko
transnacionalno nominacijo za vpis na UNESCO Seznam svetov-
ne dediščine »Prazgodovinska kolišča okoli Alp«.33
Kratica UNESCO je uradno sestavljena iz krnov besed United Nations
Educational, Scientific and Cultural Organization. Opaziti pa je, da se
jo v besedilih pogosteje zapisuje kot lastno ime, torej z veliko začetnico
(Unesco) in redkeje v obliki kratice, torej UNESCO z velikimi tiskanimi čr-
kami. Slovenski pravopis34 pri pregibanju obeh omenjenih variant veleva,
da ga v kratični obliki tudi v stranskih sklonih pišemo z velikimi črkami
(UNESCO > UNESCA, UNESCOV), ker se nečrkovalna kratica končuje na
nenaglašeni samostalnik. Tudi kot navadno besedo jo podobno pregibamo
(Unesco > Unesca, Unescov).
S spletnim orodjem Gigafida 2.035 smo preverili, kako pogosta je raba
UNESCO in Unesco v korpusu. Našli smo 40 zadetkov zapisa v obliki krati-
ce (t.j. UNESCO) in več kot 6.000 zadetkov zapisa v obliki Unesco. Sklepati
je torej, da se zapis, v katerem ni več miselne povezave pisca in bralca na
pomen kratice same, uporablja že vsaj 20 let v najrazličnejših virih, vse od
spleta in dnevnega časopisja do uradnih dokumentov. To potrjuje tudi slo-
venistka Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici ZRS SAZU z zapisom,
da je UNESCO znana kratica, ki se je že leksikalizirala. Tako nastopa kot
lastno ime in iz nje lahko tvorimo pridevnik. Zapišemo ga z veliko začetni-
co in potem z malimi črkami (Unesco, Unesca, Unescov).36
Tako, omahovanje ni več potrebno. V besedilih uporabljamo zapis
Unesco z veliko začetnico, v obliki lastnega imena in besedo pregibamo
brezvezajno, na primer Unescov, Unesca itd.
Zasledile smo tudi zadrego pri slovenjenju angleške besedne zve-
ze UNESCO World heritage site. Longman Dictionary of Contemporary
English37 pravi, da ima angleška beseda site štiri ločene pomene: lahko ozna-
čuje kraj, kjer se je zgodilo nekaj pomembnega ali zanimivega (npr. arche-
ological site), lahko se nanaša na območje, kjer se nekaj gradi ali se bo gra-
33 Krajinski park Ljubljansko barje, 2011a.
34 Slovenski pravopis, 2001.
35 Gigafida 2.0 je korpus pisne slovenščine, ki je vsem prosto dostopen na povezavi viri.
cjvt.si/gigafida in je namenjen širši rabi. Korpus je zbirka digitalnih besedil v sloven-
ščini, ki s pomočjo posebnega iskalnika prikaže povedi, v katerih je bila izbrana be-
seda ali besedna zveza uporabljena.
36 Dobrovoljc, 2015.
37 Pearson Education, n.d.
95
– Dve skupini kolišč na Ljubljanskem barju sta vključeni v serijsko
transnacionalno nominacijo za vpis na UNESCO Seznam svetov-
ne dediščine »Prazgodovinska kolišča okoli Alp«.33
Kratica UNESCO je uradno sestavljena iz krnov besed United Nations
Educational, Scientific and Cultural Organization. Opaziti pa je, da se
jo v besedilih pogosteje zapisuje kot lastno ime, torej z veliko začetnico
(Unesco) in redkeje v obliki kratice, torej UNESCO z velikimi tiskanimi čr-
kami. Slovenski pravopis34 pri pregibanju obeh omenjenih variant veleva,
da ga v kratični obliki tudi v stranskih sklonih pišemo z velikimi črkami
(UNESCO > UNESCA, UNESCOV), ker se nečrkovalna kratica končuje na
nenaglašeni samostalnik. Tudi kot navadno besedo jo podobno pregibamo
(Unesco > Unesca, Unescov).
S spletnim orodjem Gigafida 2.035 smo preverili, kako pogosta je raba
UNESCO in Unesco v korpusu. Našli smo 40 zadetkov zapisa v obliki krati-
ce (t.j. UNESCO) in več kot 6.000 zadetkov zapisa v obliki Unesco. Sklepati
je torej, da se zapis, v katerem ni več miselne povezave pisca in bralca na
pomen kratice same, uporablja že vsaj 20 let v najrazličnejših virih, vse od
spleta in dnevnega časopisja do uradnih dokumentov. To potrjuje tudi slo-
venistka Helena Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici ZRS SAZU z zapisom,
da je UNESCO znana kratica, ki se je že leksikalizirala. Tako nastopa kot
lastno ime in iz nje lahko tvorimo pridevnik. Zapišemo ga z veliko začetni-
co in potem z malimi črkami (Unesco, Unesca, Unescov).36
Tako, omahovanje ni več potrebno. V besedilih uporabljamo zapis
Unesco z veliko začetnico, v obliki lastnega imena in besedo pregibamo
brezvezajno, na primer Unescov, Unesca itd.
Zasledile smo tudi zadrego pri slovenjenju angleške besedne zve-
ze UNESCO World heritage site. Longman Dictionary of Contemporary
English37 pravi, da ima angleška beseda site štiri ločene pomene: lahko ozna-
čuje kraj, kjer se je zgodilo nekaj pomembnega ali zanimivega (npr. arche-
ological site), lahko se nanaša na območje, kjer se nekaj gradi ali se bo gra-
33 Krajinski park Ljubljansko barje, 2011a.
34 Slovenski pravopis, 2001.
35 Gigafida 2.0 je korpus pisne slovenščine, ki je vsem prosto dostopen na povezavi viri.
cjvt.si/gigafida in je namenjen širši rabi. Korpus je zbirka digitalnih besedil v sloven-
ščini, ki s pomočjo posebnega iskalnika prikaže povedi, v katerih je bila izbrana be-
seda ali besedna zveza uporabljena.
36 Dobrovoljc, 2015.
37 Pearson Education, n.d.
95
