Page 99 - Vranješ (†), Matej, Aleš Gacnik in Tadeja Jere Jakulin. Ur. 2021. Potenciali razvoja turizma na Unescovih lokacijah svetovne dedišcine v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 99
dodatne priložnosti za razvoj turizma na unescovih lokacijah
nega varovanja se je namreč skozi zgodovino spreminjal. Tako so v Atenski
listini39, ki je izšla leta 1931, govorili o ohranjanju zgodovinskih območij
(ang. historic sites) in arheoloških najdišč. Leta 1964 je Beneška listina40
že govorila o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij
(ang. monuments and sites). Tudi ICOMOS, ki so ga ustanovili istega leta,
v svojem imenu nosi spomenike in spomeniška območja (International
Council on Monuments and Sites oziroma po slovensko Mednarodni svet
za spomenike in spomeniška območja).
Unescova Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediš-
čine41 je prinesla spremembo v konceptualizaciji dediščine in je namesto
zgodovinskih spomenikov in spomeniških območij, ki so po novem ozna-
čevala le z zakonom zaščitene spomenike in spomeniška območja, vpelja-
la nov, konceptualno širši izraz “kulturna in naravna dediščina”. Kulturno
dediščino je opredelila kot spomenike (angl. monuments), skupine stavb
(angl. groups of buildings) in znamenite kraje (ang. sites), naravno dedišči-
no pa kot naravne spomenike (angl. natural features), geološke in geograf-
ske tvorbe (angl. geological and physiological formations) in znamenite kra-
je narave (angl. natural sites). Uporaba besedne zveze heritage site, ki jo je
Konvencija formalizirala v angleškem jeziku, se je konec 20. stoletja znatno
povečala, o čemur priča tudi Googlov Ngram Viewer.42
Dokumenti Icomosa, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
in zakonodajni dokumenti (slovenski in evropski) govorijo o območjih de-
diščine (angl. heritage site), o mednarodno pomembnih območjih (angl. si-
tes of international significance), območjih svetovne dediščine (angl. world
heritage site) in območjih kulturne in naravne dediščine (angl. cultural and
natural heritage site). Ko govorijo o dediščini in območjih dediščine, ki so
zakonsko zaščiteni, uporabljajo izraza spomenik in spomeniška območja.
Izjemo predstavlja prevod Unescove Konvencije, ki angleško besedo site
sloveni kot znameniti kraji ali znameniti kraji narave.
Vpliv terminologije, ki jo precej dosledno uporabljajo dokumen-
ti s področja varovanja dediščine, je precejšen. Tako smo uporabo bese-
dne zveze območja dediščine našli tudi na drugih strokovnih področjih
kot npr. v geografskih, arhitekturnih, etnoloških in antropoloških besedi-
39 Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS/SI, 2003.
40 Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS/SI, 2003a.
41 Uradni list SFRJ, 56/74.
42 Google Ngram Viewer je brezplačni spletni iskalnik po Googlovem korpusu knjig v
angleškem jeziku, ki so izšle med 1800 in 2008. Na voljo je na spletnem naslovu bo-
oks.google.com/ngrams/.
97
nega varovanja se je namreč skozi zgodovino spreminjal. Tako so v Atenski
listini39, ki je izšla leta 1931, govorili o ohranjanju zgodovinskih območij
(ang. historic sites) in arheoloških najdišč. Leta 1964 je Beneška listina40
že govorila o ohranjanju in obnovi spomenikov in spomeniških območij
(ang. monuments and sites). Tudi ICOMOS, ki so ga ustanovili istega leta,
v svojem imenu nosi spomenike in spomeniška območja (International
Council on Monuments and Sites oziroma po slovensko Mednarodni svet
za spomenike in spomeniška območja).
Unescova Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediš-
čine41 je prinesla spremembo v konceptualizaciji dediščine in je namesto
zgodovinskih spomenikov in spomeniških območij, ki so po novem ozna-
čevala le z zakonom zaščitene spomenike in spomeniška območja, vpelja-
la nov, konceptualno širši izraz “kulturna in naravna dediščina”. Kulturno
dediščino je opredelila kot spomenike (angl. monuments), skupine stavb
(angl. groups of buildings) in znamenite kraje (ang. sites), naravno dedišči-
no pa kot naravne spomenike (angl. natural features), geološke in geograf-
ske tvorbe (angl. geological and physiological formations) in znamenite kra-
je narave (angl. natural sites). Uporaba besedne zveze heritage site, ki jo je
Konvencija formalizirala v angleškem jeziku, se je konec 20. stoletja znatno
povečala, o čemur priča tudi Googlov Ngram Viewer.42
Dokumenti Icomosa, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
in zakonodajni dokumenti (slovenski in evropski) govorijo o območjih de-
diščine (angl. heritage site), o mednarodno pomembnih območjih (angl. si-
tes of international significance), območjih svetovne dediščine (angl. world
heritage site) in območjih kulturne in naravne dediščine (angl. cultural and
natural heritage site). Ko govorijo o dediščini in območjih dediščine, ki so
zakonsko zaščiteni, uporabljajo izraza spomenik in spomeniška območja.
Izjemo predstavlja prevod Unescove Konvencije, ki angleško besedo site
sloveni kot znameniti kraji ali znameniti kraji narave.
Vpliv terminologije, ki jo precej dosledno uporabljajo dokumen-
ti s področja varovanja dediščine, je precejšen. Tako smo uporabo bese-
dne zveze območja dediščine našli tudi na drugih strokovnih področjih
kot npr. v geografskih, arhitekturnih, etnoloških in antropoloških besedi-
39 Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS/SI, 2003.
40 Združenje za ohranjanje spomenikov in spomeniških območij ICOMOS/SI, 2003a.
41 Uradni list SFRJ, 56/74.
42 Google Ngram Viewer je brezplačni spletni iskalnik po Googlovem korpusu knjig v
angleškem jeziku, ki so izšle med 1800 in 2008. Na voljo je na spletnem naslovu bo-
oks.google.com/ngrams/.
97
