Page 12 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...
P. 12
Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
notnega gradiva, zaščiti avtorskih pravic in mednarodnem sodelovanju v
posameznih obdobjih jugoslovanske in slovenske (kulturne) politike. Sle-
dijo članki odličnega poznavalca dunajskega glasbenega življenja Hartmu-
ta Kronesa, ki obravnava sodelovanja in konflikte med dvema sekcijama
Avstrijskega združenja skladateljev, vodje Inštituta terezinskih skladate-
ljev Lubomírja Spurnýja, ki v svojem prispevku opredeli pojem »terezínski
skladatelji« in opiše vlogo glasbe v ekstremnih življenjskih razmerah v te-
rezínskem getu v letih 1941–1945, ukrajinske kolegice Lidie Melnyk, ki v
članku opozori na večkrat ideološko obarvan in pogosto nepopoln pri-
kaz opisa delovanja ukrajinskih skladateljskih združenj v dvajsetih in tri-
desetih letih 20. stoletja in ene od najpomembnejših ukrajinskih muziko-
loginj Lube Kijanovske, ki v prispevku osvetli težavno obdobje lvovskega
oddelka Združenja skladateljev Ukrajine v konfrontaciji s sovjetsko ideo-
logijo. Mednarodno delovanje skladateljskih društev izza železne zavese na
primeru Okrožnega združenja Leipzig v okviru Združenja skladateljev in
muzikologov Nemške demokratične republike (NDR), obravnava članek
dolgoletnega predavatelja na leipziškem Inštitutu za muzikologijo Helmu-
ta Loosa. Sodelavka in raziskovalka Inštituta za muzikologijo Univerze v
Gradcu Ingeborg Zechner v prispevku opiše delovanje Združenja filmskih
skladateljev v ZDA v 40. in 50. letih 20. stoletja, britanska muzikologinja
Joanna Bullivant pa osvetli vlogo nekdanjega predsednika skladateljskega
ceha Velike Britanije, skladatelja Alana Busha in njihovo »neuradno diplo-
macijo« v Vzhodni Evropi.
V sklopu člankov, ki osvetljujejo vlogo skladateljev in skladateljskih
društev na področju bivše Jugoslavije hrvaški raziskovalki Lucija Konfic in
Petra Babić prikažeta vlogo skladateljev v glasbenih društvih v celinski Hr-
vaški v 19. stoletju, makedonska zgodovinarka in muzikologinja Nataša Di-
denko obravnava preplet profesionalnega in nacionalnega v Zvezi skladate-
ljev Makedonije v preteklosti in sedanjosti, srbski kolegici Maja Vasiljević
in Biljana Leković predstavita številne primere glasbenega sodelovanja, iz-
menjave in prenosa med člani UKS, SAKOJ in SOKOJ ter sovjetskimi in-
stitucijami, bosanski muzikologinji Fatima Hadžić in Amra Bosnić pa kot
prvi natančneje osvetlita sarajevsko delovanje enega izmed pomembnejših
članov DSS ter njegovega nekdanjega predsednika Daneta Škerla.
Izzive nekaterih skladateljskih društev po Evropi naslavljajo prispev-
ki madžarskega skladatelja Matéja Hollósa (Postati ali ne postati civilno
združenje?), dolgoletnega generalnega sekretarja Hrvaškega muzikološke-
ga društva Antuna Tomislava Šabana (Hrvaško društvo skladateljev: 80 let
12

