Page 13 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes: preplet stanovskega in nacionalnega
soustvarjanja nacionalne kulture in družbenega dogajanja) in aktualnega
predsednika DSS Dušana Bavdka, ki v prispevku (Društvo slovenskih skla-
dateljev – vloga v družbi in izzivi današnjega časa) prikaže bogato in vse-
stransko delovanje Društva slovenskih skladateljev.
Iz zgodovine vemo, da so se slovenski skladatelji že pred ustanovitvi-
jo DSS povezovali v bolj ali manj enotne skupine. Vendar pa je šele ustano-
vitev Društva slovenskih skladateljev 22. decembra 1945 skladateljem omo-
gočila nove možnosti; sprva je DSS skrbelo za izvajanje novonastalih del,
od leta 1954 pa z ustanovitvijo Edicij delovanje razširilo še na področje za-
ložništva, s čimer so bili postavljeni temelji za celostno uresničevanje ci-
ljev in potreb slovenskih skladateljev. Poslanstva ter skrbi za kakovost in
ugled slovenske glasbe doma in na tujem pa DSS ne uresničuje le na podro-
čju glasbenega založništva, zaščite avtorskih pravic, promocije glasbenih
del in mednarodnih povezav, temveč tudi z izvirno koncertno dejavnostjo.
S komplementarnimi raziskavami temeljni znanstveni prispevek o
DSS iz disertacije Sonje Kralj dopolnjujejo članki odličnega poznavalca slo-
venskih kulturno-političnih razmer Aleša Gabriča (Kulturnopolitični milje
obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev), Nialla O’Lo-
ughlina (Skladatelj Ivo Petrić in Društvo slovenskih skladateljev) in Jerneja
Weissa (Ansambel Slavko Osterc (1961–1981): glavni promotor ustvarjalnosti
članov Društva slovenskih skladateljev v tujini).
Iz posameznih prispevkov je sicer mogoče razbrati, da se skladateljska
društva po vsej Evropi srečujejo s podobnimi težavami: z zmanjševanjem
državnega financiranja ter posledično izdaj in koncertnega delovanja, upa-
danjem članstva ter povezovanjem v večja kulturno-umetniška združenja,
kar pogosto vodi v izgubo identitete. Pa vendar članki jasno kažejo, da so
kljub večkrat neugodnim razmeram, omenjena društva v večini držav ne
le ohranila primarno vlogo zagotavljanja stanovskih potreb, temveč se v
posameznih obdobjih delovanja uvrstila med ključne sooblikovalce širšega
nacionalnega glasbenega življenja. Tako se zdi uresničevanje nacionalnega
poslanstva še vedno ključno za ohranitev njihove identitete, uspešnost nji-
hovega delovanja pa zagotovilo za nadaljnjo rast in razvoj sodobne glasbe-
ne kulture.

13