Page 298 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Skladateljska društva nekoč in danes | Composers’ Societies Past and Present
dela države, Slovenci pa namesto plemena troedinega jugoslovanskega na-
roda, kar so bili uradno v prvi Jugoslaviji, enakopravni narod v večnacio-
nalni jugoslovanski državi. Slovenija kot država je na nekaterih področjih
dobila večje pristojnosti in med najbolj avtonomnimi sferami je bila rav-
no kultura. Kako se je to odražalo na glasbeni sceni, si oglejmo na primeru
ljubljanske opere. Pred vojno je to bila opera Narodnega gledališča v Lju-
bljani, ki je bila podrejena in financirana s strani Ministrstva za prosveto
Kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Po vojni, ko je Slovenija postala uradno
državno ime, je bila ustanova preimenovana v opero Slovenskega narodne-
ga gledališča, za njeno delovanje pa je bilo pristojno Ministrstvo za prosve-
to Narodne vlade Slovenije v Ljubljani. Od federativne preureditve države
so slovenski kulturniki upravičeno pričakovali krepko spodbudo sloven-
ski kulturni ustvarjalnosti, saj je bila Slovenija ekonomsko najbolj razvi-
ti del države, ki bi torej lahko svojim ustanovam nakazoval več sredstev v
primerjavi s tistimi, ki so jih prejemali iz skupnega jugoslovanskega prora-
čuna pred vojno, pa tudi kazalci kulturne razvitosti so slovenski del države
postavljali daleč nad jugoslovansko povprečje.
Druga korenita sprememba, skozi katero je šla Jugoslavija po vojni, je
bil komunistični prevzem oblasti. Vodilni jugoslovanski komunisti, ki so
se sicer skrivali v podobi množične organizacije Ljudske fronte Jugoslavi-
je (njen slovenski del je bila Osvobodilna fronta Slovenije), so sledili kultur-
nopolitičnemu modelu Sovjetske zveze in poskušali tudi v jugoslovansko
stvarnost prenesti načine podrejanja kulturne ustvarjalnosti lastnim idej-
nim in političnim potrebam. To je bilo vidno že v uredbi o zaščiti znan-
3
stvenih in kulturnih delavcev federalne Slovenije, ki ga je slovenska vlada
sprejela 5. septembra 1945. Z njim so iz določb o zmanjševanju akutne sta-
novanjske krize izvzeli vidne znanstvene in kulturne delavce, ki so bili de-
ležni tudi izredne pomoči pri prehrani, kurjavi in drugi oskrbi, ki je bila
sicer racionirana. Za določitev tistih kulturnikov, na katere se je nanašala
uredba, je bilo pristojno ministrstvo za prosveto Slovenije. Praksa je poka-
4
zala, da je bil kriterij dodeljevanja pravice pogojen s korektnim odnosom

3 Obširneje v: Aleš Gabrič, »Leto 1945 in slovenska kultura«, v Slovenija v letu 1945:
zbornik referatov [z mednarodnega znanstvenega posveta Slovenija v letu 1945, 27. in
28. septembra 1995 v Ljubljani], ur. Aleš Gabrič (Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru-
štev Slovenije, 1996): 155–70; Aleš Gabrič, »Slovenska kultura pod sovjetskim vpli-
vom«, v Evropski vplivi na slovensko družbo, ur. Nevenka Troha, Mojca Šorn in Bo-
jan Balkovec (Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008), 249–58.
4 »Uredba o zaščiti znanstvenih in kulturnih delavcev federalne Slovenije«, Uradni list
Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije 1/2, št. 35 (19. 9.
1945): 158–9.

298