Page 384 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2026 Skladateljska društva nekoč in danes.../Composers’ Societies Past and Present...

Weissa o kulturnopolitičnem miljeju, ključnih osebnostih in vlogi Ansambla Slavko
Osterc pri mednarodni promociji članov DSS odlično dopolnjujejo.
Monografija ne obravnava le zaščite avtorskih pravic in stanovskih interesov,
ampak tudi širše kulturnopolitične in diplomatske razsežnosti delovanja društev,
vključno z neuradno diplomacijo in kulturnimi prenosi izza železne zavese. Posebej
je vredno izpostaviti osrednjo ugotovitev monografije: kljub zmanjševanju državne-
ga financiranja, upadanju članstva in integraciji v večja kulturnoumetniška zdru-
ženja skladateljska društva v številnih evropskih državah presegajo zgolj stanovske
funkcije ter se v posameznih obdobjih vzpostavljajo kot ključni sooblikovalci širše-
ga nacionalnega glasbenega življenja in kulturne politike. Pri tem ostaja uresniče-
vanje nacionalnega poslanstva pogoj njihove identitetne vzdržnosti in vitalnosti so-
dobne glasbene kulture. Metodološko gre večinoma za zgodovinskoinstitucionalne
in kulturnopolitične analize, utemeljene na arhivskem in periodičnem gradivu, z jas-
no empirično težo. Uredniška struktura je pregledna, dvojezični povzetki in skrbno
urejena bibliografija pa monografijo jasno umeščajo kot referenčno delo, ki presega
jubilejni okvir in predstavlja trdno osnovo za nadaljnje primerjalne študije sklada-
teljskih društev v Evropi.
doc. dr. Tina Bohak Adam

Znanstvena monografija z naslovom Skladateljska društva nekoč in danes: preplet
stanovskega in nacionalnega (ur. Jernej Weiss) je posvečena 80-letnici Društva slo-
venskih skladateljev. Sveženj 18 prispevkov (14 tujih avtorjev in 4 slovenski; vsi pri-
spevki so objavljeni v angleškem jeziku), predstavnikov renomiranih znanstvenih
ustanov, predstavlja skupno platformo oziroma stičišče različnih, a vsekakor soro-
dnih evropskih sredin. Raznoliki prispevki o socialnem, umetniškem, stanovskem
in kulturnozgodovinskem pomenu skladateljskih glasbenih društev v preteklosti in
sedanjosti opozarjajo na aktualne razmere, ki vplivajo na obstoj oziroma uresniče-
vanje njihovih ciljev. Raziskovalcem so bila izziv predvsem nacionalno pomembnej-
ša društva (Anglija, Nemčija, Avstrija, Češka, Madžarska, Ukrajina, Hrvaška, Bosna
in Hercegovina, Srbija, Severna Makedonija in Slovenija), skozi katera spremljamo
ugotovitve, da so skladateljska združenja po vsej Evropi vitalnega pomena za razvoj
stroke in promocijo sodobne glasbe, ob tem pa se srečujejo s podobnimi težavami:
predvsem z zmanjševanjem državnega financiranja, kar vpliva tako na založniško
kot koncertno dejavnost, ki sta vitalnega pomena za doseganje strokovnih in nacio-
nalnih ciljev. Posamezniki poudarjajo, da so se društva prisiljena povezovati v več-
ja kulturno-umetniška združenja, kar pogosto vodi v izgubo identitete. Kljub aktu-
alnim težavam, pa prispevki jasno kažejo, da so omenjena društva v večini držav ne
le ohranila primarno vlogo zagotavljanja stanovskih potreb, temveč se v posameznih
obdobjih delovanja uvrstila med ključne sooblikovalce širšega nacionalnega glasbe-
nega življenja.
prof. dr. Darja Koter