Page 11 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 11
ednjih Alp. V njegovem mlajšem delu pa območje Ptuja, kot tudi večjega dela avstrijske in slovenske Štajer- uvod 11
ske, kot kaže skromno grobišče v Srednici, poselijo skupnosti vzhodnih Keltov.
Ob koncu 4. in na začetku 3. stoletja pred našim štetjem v t. i. srednjelatenskem obdobju se je prostor Ptuja nahajal
na robu mokronoške kulturne skupine s središčem na jugovzhodu Slovenije. Na predmetih, odkritih v grobovih iz
Brstja in Formina lahko na začetku še vedno prepoznamo jasno izražene številne elemente, značilne za oblikovni
in okrasni svet vzhodnih Keltov. Kasneje pa se vedno jasneje izražajo lokalno razvite kulturne značilnosti. Hkrati je
bilo to obdobje intenzivnih stikov keltskih skupnosti iz Karpatske kotline s sredozemskimi civilizacijami – morda
lahko kot rezultat teh stikov opazujemo tudi uvoženo keramično čašo t. i. gnathijski skifos južnoitalskega porekla,
odkrit v Staršah na Dravskem polju.
Sredi 2. stoletja pred našim štetjem, v poznolatenskem obdobju, je prišlo do največjih sprememb. Zaključilo se
je pokopavanje na starejših grobiščih, ponovno se je poselilo in dodatno utrdilo višinska naselja, kot je bil Tur-
nirski prostor na Ptujskem gradu. Nastali proto-urbani centri so postali sedeži družbenih elit, ki so uvedle tudi
novčno ekonomijo, utemeljeno na lastnih kovih velikih in malih srebrnikov in na, vedno številčnejšem, rim-
skem denarju. Popolnoma razumljivo je, da je stoletje in pol kasneje rimska vojska najprej zasedla prav ta naselja,
kot nam pričajo najdbe orožja s Turnirskega prostora.
Razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) …, Mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici ni zgolj predstavi-
tev najdb. Je predvsem priložnost, da bi skromne delce velikega mozaika prazgodovinske poselitve, ki se skriva
zakopan globoko pod sedanjim, srednjeveškim in rimskim mestom, uporabili za prikaz celotne slike populacij-
skih dinamik in kulturnih stikov. V svoja omrežja so vključevali prostore vse od zahodnih Alp, severne Bavar-
ske, Češkega sredogorja, osrednjega dela Panonske nižine, njenega južnega dela pa vse preko osrednje Slovenije
do severnojadranskih mest, kjer so potekali intenzivni stiki med prazgodovinskimi kulturami in sredozemski-
mi civilizacijami. Torej, gre za minimalistični program predstavitve prostora današnjega Ptuja in njegove okoli-
ce kot pomembne središčne točke poselitve v mlajši železni dobi.
ske, kot kaže skromno grobišče v Srednici, poselijo skupnosti vzhodnih Keltov.
Ob koncu 4. in na začetku 3. stoletja pred našim štetjem v t. i. srednjelatenskem obdobju se je prostor Ptuja nahajal
na robu mokronoške kulturne skupine s središčem na jugovzhodu Slovenije. Na predmetih, odkritih v grobovih iz
Brstja in Formina lahko na začetku še vedno prepoznamo jasno izražene številne elemente, značilne za oblikovni
in okrasni svet vzhodnih Keltov. Kasneje pa se vedno jasneje izražajo lokalno razvite kulturne značilnosti. Hkrati je
bilo to obdobje intenzivnih stikov keltskih skupnosti iz Karpatske kotline s sredozemskimi civilizacijami – morda
lahko kot rezultat teh stikov opazujemo tudi uvoženo keramično čašo t. i. gnathijski skifos južnoitalskega porekla,
odkrit v Staršah na Dravskem polju.
Sredi 2. stoletja pred našim štetjem, v poznolatenskem obdobju, je prišlo do največjih sprememb. Zaključilo se
je pokopavanje na starejših grobiščih, ponovno se je poselilo in dodatno utrdilo višinska naselja, kot je bil Tur-
nirski prostor na Ptujskem gradu. Nastali proto-urbani centri so postali sedeži družbenih elit, ki so uvedle tudi
novčno ekonomijo, utemeljeno na lastnih kovih velikih in malih srebrnikov in na, vedno številčnejšem, rim-
skem denarju. Popolnoma razumljivo je, da je stoletje in pol kasneje rimska vojska najprej zasedla prav ta naselja,
kot nam pričajo najdbe orožja s Turnirskega prostora.
Razstava Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) …, Mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici ni zgolj predstavi-
tev najdb. Je predvsem priložnost, da bi skromne delce velikega mozaika prazgodovinske poselitve, ki se skriva
zakopan globoko pod sedanjim, srednjeveškim in rimskim mestom, uporabili za prikaz celotne slike populacij-
skih dinamik in kulturnih stikov. V svoja omrežja so vključevali prostore vse od zahodnih Alp, severne Bavar-
ske, Češkega sredogorja, osrednjega dela Panonske nižine, njenega južnega dela pa vse preko osrednje Slovenije
do severnojadranskih mest, kjer so potekali intenzivni stiki med prazgodovinskimi kulturami in sredozemski-
mi civilizacijami. Torej, gre za minimalistični program predstavitve prostora današnjega Ptuja in njegove okoli-
ce kot pomembne središčne točke poselitve v mlajši železni dobi.
