Page 9 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 9
Uvod 9
Katalog, ki je pred vami, predstavlja razstavo enakega naslova. Je eden od rezultatov dejavnosti v sklopu
mednarodnega projekta Evropske komisije Clash of Cultures, v katerem poleg Univerze na Primorskem
sodelujejo še kelten römer museum manching iz Nemčije, Lošinjski muzej s Hrvaške, Zemaljski muzej Bo-
sne i Hercegovine iz Bosne in Hercegovine ter Arheološki muzej Makedonije iz Makedonije. Projekt ima namen
predstavitev kulturnih stikov med sredozemskimi civilizacijami in prazgodovinskimi skupnostmi vzhodne in
osrednje Evrope v mlajši železni dobi. Zanjo pa so bila izbrana najdišča, ki predstavljajo manj poznane, pa ven-
dar pomembne centre v katerih so se ti stiki odvijali, oziroma v arheologiji katerih lahko prepoznamo njihovo
intenzivnost in lokalne značilnosti. Ohrid, Ošanići, Osor in Ptuj niso zgolj pomembna arheološka najdišča za
prikaz kulturnih stikov ampak so metafore za prikaz kulturne zgodovine.
Ta razstava je posvečena enemu od najvažnejših arheoloških najdišč Slovenije – Ptuju. Nastala je kot projekt so-
delovanja raziskovalcev z Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča, Inštituta za dediščino Sredo-
zemlja in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Centra za konservatorstvo,
Centra za preventivno arheologijo, Narodnega muzeja Slovenije in Pokrajinskega muzeja Maribor. Prikazuje zgodo-
vinski razvoj skupnosti živečih na prostoru današnjega Ptuja in okolice, njihove trgovske in kulturne stike v času
med 5. in 1. stoletjem pred našim štetjem, ki so prazgodovinske skupnosti vključili v omrežja, razširjena od Kar-
patske kotline do osrednjega Sredozemlja in od osrednjega Balkana do osrednjih Alp.
Gre za čas od zatona starejše železne dobe oziroma halštatskega obdobja, ko so na Ptuju redke najdbe iz Male-
ga gradu pod vznožjem ter Turnirskega prostora na Ptujskem gradu odraz stikov tako s skupnostmi iz zahod-
nega predalpskega prostora, kot tudi s skupnostmi na vzhodu. V starejšem delu mlajše železne dobe oziroma la-
tenskega obdobja, ob koncu 4. stoletja pred našim štetjem lahko še sledimo predmetom, izvirajočim iz prostora
Katalog, ki je pred vami, predstavlja razstavo enakega naslova. Je eden od rezultatov dejavnosti v sklopu
mednarodnega projekta Evropske komisije Clash of Cultures, v katerem poleg Univerze na Primorskem
sodelujejo še kelten römer museum manching iz Nemčije, Lošinjski muzej s Hrvaške, Zemaljski muzej Bo-
sne i Hercegovine iz Bosne in Hercegovine ter Arheološki muzej Makedonije iz Makedonije. Projekt ima namen
predstavitev kulturnih stikov med sredozemskimi civilizacijami in prazgodovinskimi skupnostmi vzhodne in
osrednje Evrope v mlajši železni dobi. Zanjo pa so bila izbrana najdišča, ki predstavljajo manj poznane, pa ven-
dar pomembne centre v katerih so se ti stiki odvijali, oziroma v arheologiji katerih lahko prepoznamo njihovo
intenzivnost in lokalne značilnosti. Ohrid, Ošanići, Osor in Ptuj niso zgolj pomembna arheološka najdišča za
prikaz kulturnih stikov ampak so metafore za prikaz kulturne zgodovine.
Ta razstava je posvečena enemu od najvažnejših arheoloških najdišč Slovenije – Ptuju. Nastala je kot projekt so-
delovanja raziskovalcev z Univerze na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnega središča, Inštituta za dediščino Sredo-
zemlja in Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Centra za konservatorstvo,
Centra za preventivno arheologijo, Narodnega muzeja Slovenije in Pokrajinskega muzeja Maribor. Prikazuje zgodo-
vinski razvoj skupnosti živečih na prostoru današnjega Ptuja in okolice, njihove trgovske in kulturne stike v času
med 5. in 1. stoletjem pred našim štetjem, ki so prazgodovinske skupnosti vključili v omrežja, razširjena od Kar-
patske kotline do osrednjega Sredozemlja in od osrednjega Balkana do osrednjih Alp.
Gre za čas od zatona starejše železne dobe oziroma halštatskega obdobja, ko so na Ptuju redke najdbe iz Male-
ga gradu pod vznožjem ter Turnirskega prostora na Ptujskem gradu odraz stikov tako s skupnostmi iz zahod-
nega predalpskega prostora, kot tudi s skupnostmi na vzhodu. V starejšem delu mlajše železne dobe oziroma la-
tenskega obdobja, ob koncu 4. stoletja pred našim štetjem lahko še sledimo predmetom, izvirajočim iz prostora
