Page 13 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 13
Konec starega obdobja 13
Čas 5. stoletja pred našim štetjem je bil obdobje velikih sprememb v Sredozemlju, povzročenih od poli-
tičnih in ekonomskih velesil tega časa. Zaradi širitvene politike sicilskih Sirakuz z ambicijo ustvarjanja
pomorskega imperija, ki bi se lahko kosal s kartažanskim v zahodnem Sredozemlju, se je okrepila grška
prisotnost na severnem Jadranu. Vzpodbudila je trgovino z etruščanskimi centri na vzhodni jadranski obali in
se vključila v omrežje že obstoječih kulturnih in trgovskih stikov. Slednji so povezovali obale severnega Jadrana
z njegovim zaledjem – s predalpskim prostorom.
Na področju današnje Slovenije je to bil čas vrhunca bogastva prazgodovinskih skupnosti, predvsem na pro-
storu Posočja. Bogate zaradi svojih ležišč železa v okoliških hribih so, tako kot sočasne skupnosti na avstrijskem
Koroškem, vzdrževale trgovske stike s področjem osrednjih Alp kot tudi severne Italije. Hkrati pa lahko sprem-
ljamo počasen zaton pomembnosti skupnosti nekdaj cvetoče dolenjske železne dobe. Namreč, proti panonske-
mu prostoru odprti centri južne Dolenjske so izgubili svoj nekdanji pomen, osrednjo vlogo so pa prevzele na-
selbine v zahodnem delu.
Ležeče daleč stran od teh dogajanj je področje vzhodne Slovenije, domnevno zaradi posledic vdorov nomad-
skih Skitov z vzhoda, ki so prizadeli obsežen del vzhodne Evrope, izgledalo kot skoraj opustelo. Arheološki os-
tanki na Slovaškem in v Avstriji kažejo sledi vojaških vdorov, obleganj naselbin in njihovih uničenj, pri nas pa so
zgodovinarji in arheologi to opustelost povezovali predvsem z epidemijo, domnevno kuge, ki naj bi po interpre-
tacijah omemb iz antične literature, opustošila pokrajino. Slednjo naj bi prinesli na področje vzhodne Evrope
prav prej omenjeni nomadski jezdeci z vzhoda.
Skromne arheološke najdbe iz tega obdobja s področja Ptuja, natančneje Turnirskega prostora na Grajskem
hribu ter Malega gradu z njegovega vznožja pa ne kažejo zgolj sledov poselitve v prostoru, ampak tudi vlogo v
Čas 5. stoletja pred našim štetjem je bil obdobje velikih sprememb v Sredozemlju, povzročenih od poli-
tičnih in ekonomskih velesil tega časa. Zaradi širitvene politike sicilskih Sirakuz z ambicijo ustvarjanja
pomorskega imperija, ki bi se lahko kosal s kartažanskim v zahodnem Sredozemlju, se je okrepila grška
prisotnost na severnem Jadranu. Vzpodbudila je trgovino z etruščanskimi centri na vzhodni jadranski obali in
se vključila v omrežje že obstoječih kulturnih in trgovskih stikov. Slednji so povezovali obale severnega Jadrana
z njegovim zaledjem – s predalpskim prostorom.
Na področju današnje Slovenije je to bil čas vrhunca bogastva prazgodovinskih skupnosti, predvsem na pro-
storu Posočja. Bogate zaradi svojih ležišč železa v okoliških hribih so, tako kot sočasne skupnosti na avstrijskem
Koroškem, vzdrževale trgovske stike s področjem osrednjih Alp kot tudi severne Italije. Hkrati pa lahko sprem-
ljamo počasen zaton pomembnosti skupnosti nekdaj cvetoče dolenjske železne dobe. Namreč, proti panonske-
mu prostoru odprti centri južne Dolenjske so izgubili svoj nekdanji pomen, osrednjo vlogo so pa prevzele na-
selbine v zahodnem delu.
Ležeče daleč stran od teh dogajanj je področje vzhodne Slovenije, domnevno zaradi posledic vdorov nomad-
skih Skitov z vzhoda, ki so prizadeli obsežen del vzhodne Evrope, izgledalo kot skoraj opustelo. Arheološki os-
tanki na Slovaškem in v Avstriji kažejo sledi vojaških vdorov, obleganj naselbin in njihovih uničenj, pri nas pa so
zgodovinarji in arheologi to opustelost povezovali predvsem z epidemijo, domnevno kuge, ki naj bi po interpre-
tacijah omemb iz antične literature, opustošila pokrajino. Slednjo naj bi prinesli na področje vzhodne Evrope
prav prej omenjeni nomadski jezdeci z vzhoda.
Skromne arheološke najdbe iz tega obdobja s področja Ptuja, natančneje Turnirskega prostora na Grajskem
hribu ter Malega gradu z njegovega vznožja pa ne kažejo zgolj sledov poselitve v prostoru, ampak tudi vlogo v
