Page 19 - Kavur, Boris. Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2014.
P. 19
Zadnji stiki z zahodom 19
Še do nedavnega je bila bronasta fibula tipa Münsingen edini predmet, ki bi ga lahko povezali s starejšela-
tensko poselitvijo tega področja. Najverjetneje je bila odkrita na področju Ptuja, morda celo na Panora-
mi? Gre za manjšo fibulo z masivnim odebeljenim lokom polkrožne oblike s samostrelno peresovino in
tremi navoji. Krajša noga je na delu, kjer se vanjo prilega igla, okrašena s poševnimi vrezi. Na koncu, kjer se noga
prislanja na lok, pa je razširjena s predrto ovalno ploščico s prirezanimi robovi in se zaključuje v manjšem pal-
metastem izrastku.
Predstavlja obliko fibule, ki je poznana koncentrirano na treh območjih – v severozahodni Madžarski in jugo-
zahodni Slovaški; v jugozahodni Češki ter v zahodni Švici. Izven teh področij so znani primerki zgolj iz Dür-
rnberga, Pottenbrunna in Mannersdorfa v Avstriji, Rasta na Bavarskem ter Ptuja. Kljub enotni tipologiji lah-
ko fibule s teh področij ločimo glede na specifične elemente izdelave. Tako domnevamo, glede na njeno obliko
kot tudi oblikovanje ploščice in palmetastega zaključka noge, da ptujska fibula, identična najdbi iz Rasta, izvira
iz švicarskih delavnic. Posledično gre za enega izmed najstarejših predmetov, izdelanih v novem mlajšeželezno-
dobnem slogu, odkritih na področju vzhodne Slovenije.
Na prostoru osrednje Slovenije, so bili v poznostarejšeželeznodobnih centrih odkriti številni predmeti, ki so jih
odlikovale značilnosti novega mlajšeželeznodobnega sloga izdelave in okraševanja razvitega na področju Alp.
Orožje, nakit in okrasne predmete lahko razlagamo kot posledico stoletja trajajočih kulturnih stikov in trgo-
vskih omrežij, nekateri med njimi pa so vplivali tudi na razvoj domače proizvodnje po novih vzorih na področju
južno od Alp. Domneva se, da so prav po teh poteh ob koncu 5. stoletja pred našim štetjem na področje severne
Italije pridrla prva keltska ljudstva, ki so preobrazila omrežja in stike, vendar so bili še na začetku 4. stoletja zgolj
posamezni predmeti iz osrednjega alpskega prostora prineseni v naše kraje. V naslednjih desetletjih so področje
Ptuja poselili novi prišleki z vzhoda.
Še do nedavnega je bila bronasta fibula tipa Münsingen edini predmet, ki bi ga lahko povezali s starejšela-
tensko poselitvijo tega področja. Najverjetneje je bila odkrita na področju Ptuja, morda celo na Panora-
mi? Gre za manjšo fibulo z masivnim odebeljenim lokom polkrožne oblike s samostrelno peresovino in
tremi navoji. Krajša noga je na delu, kjer se vanjo prilega igla, okrašena s poševnimi vrezi. Na koncu, kjer se noga
prislanja na lok, pa je razširjena s predrto ovalno ploščico s prirezanimi robovi in se zaključuje v manjšem pal-
metastem izrastku.
Predstavlja obliko fibule, ki je poznana koncentrirano na treh območjih – v severozahodni Madžarski in jugo-
zahodni Slovaški; v jugozahodni Češki ter v zahodni Švici. Izven teh področij so znani primerki zgolj iz Dür-
rnberga, Pottenbrunna in Mannersdorfa v Avstriji, Rasta na Bavarskem ter Ptuja. Kljub enotni tipologiji lah-
ko fibule s teh področij ločimo glede na specifične elemente izdelave. Tako domnevamo, glede na njeno obliko
kot tudi oblikovanje ploščice in palmetastega zaključka noge, da ptujska fibula, identična najdbi iz Rasta, izvira
iz švicarskih delavnic. Posledično gre za enega izmed najstarejših predmetov, izdelanih v novem mlajšeželezno-
dobnem slogu, odkritih na področju vzhodne Slovenije.
Na prostoru osrednje Slovenije, so bili v poznostarejšeželeznodobnih centrih odkriti številni predmeti, ki so jih
odlikovale značilnosti novega mlajšeželeznodobnega sloga izdelave in okraševanja razvitega na področju Alp.
Orožje, nakit in okrasne predmete lahko razlagamo kot posledico stoletja trajajočih kulturnih stikov in trgo-
vskih omrežij, nekateri med njimi pa so vplivali tudi na razvoj domače proizvodnje po novih vzorih na področju
južno od Alp. Domneva se, da so prav po teh poteh ob koncu 5. stoletja pred našim štetjem na področje severne
Italije pridrla prva keltska ljudstva, ki so preobrazila omrežja in stike, vendar so bili še na začetku 4. stoletja zgolj
posamezni predmeti iz osrednjega alpskega prostora prineseni v naše kraje. V naslednjih desetletjih so področje
Ptuja poselili novi prišleki z vzhoda.
